2022

dr. Erik Swyngedouw

PONEDELJEK 27. 6. 2022 11:00 - 12:30

Apokalipsa je razočaranje: uživanje v podnebnih spremembah in mrtva točka podnebnega konsenza

V zadnjih dveh desetletjih je bilo podnebju dano dostojanstvo, s katerim je pridobil globalno politično pozornost. Kljub temu pa se podnebni parametri še naprej poslabšujejo, kar kaže na paradoksalno situacijo, v kateri smo. To potrjuje, da dostop do znanja in dejstev ne zagotavljata učinkovitega ukrepanja. Postavil bom tezo, da je treba v ospredje razmisleka postaviti užitek in njegovo fantazmatsko podporno strukturo, s čimer lahko razložimo izvedbeni primanjkljaj pri družbeno transformativnih ukrepih. Zaključil bom s trditvijo, da bi »prekoračitev fantazme« lahko odprlo nove načine za soočanje s podnebnimi razmerami, v katerih se je znašla Zemlja.«

dr. Robyn Eckersley

PONEDELJEK 27.6.2022 14:00 - 15:30

Zelena država, podnebna pravičnost in podnebna kriza

Kritična teorija zelene države temelji na razumevanju ekološke demokracije, ki se skuša izogniti pristranskemu in nepravičnemu prestavljanju ekoloških tveganj skozi prostor in čas. To predpostavlja tesno povezavo med ekološko demokracijo in okoljsko pravičnostjo. V predavanju se bomo vprašali, ali obstoječa podnebna prizadevanja, ki poudarjajo »klimatske izredne razmere«, pod vprašaj postavljajo kritično teorijo zelene države ter načela podnebne pravičnosti in pravične tranzicije; ter kaj to pomeni za prihodnost države v vse bolj vročem svetu. Skratka, ali je mogoče hitro in ambiciozno reševanje podnebne krize uskladiti z zahtevami podnebne pravičnosti?

Maša Hawlina, Zala Velkavrh in Matic Primc

PONEDELJEK 27.6.2022 16:00 - 17:00

Okrogla miza: Od države do mesta – zelene tranzicije v mestih

Mesta postajajo vse pomembnejše polje političnih sprememb v smeri pravičnejše in podnebno nevtralne družbe. Za mestni prostor je na eni strani značilna velika koncentracija problemov in izzivov – od mobilnosti, vprašanj javnega prostora, stanovanjske problematike, skupnostnega in participativnega upravljanja, do negativnih posledic podnebnih sprememb in prilagajanja mest na le te. Na drugi strani v mestih obstajajo številne iniciative, ki se preko rešitev od spodaj navzgor soočajo z navedenimi izzivi. Kakšne rešitve poznamo? Kakšna je pri tem vloga mestnih oblasti in države? Kako pospešiti samonikle (zelene) tranzicije v mestih? Kot panelistke/i bodo sodelovali: Maša Hawlina (Zadruga Zadrugator in IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora), Zala Velkavrh (Prostorož) in Matic Primc (Organizacija za participatorno družbo).

dr. Peter Newell

TOREK 28.6.2022 9:00 - 10:30

Premik v moči: globalna politična ekonomija energetskih tranzicij

V predavanju bom o nujno potrebno tranzicijo v energetskih sistemih obravnaval z vidika globalne politične ekonomije. Razvijam predvsem zgodovinski, svetoven, političen in ekološki prikaz ključnih značilnosti energetskih tranzicij: od njihove proizvodnje in financiranja do tega, kako so upravljane in kako se okoli njih mobilizirajo ljudje. Skoz to prizmo bom obravnaval tako sodobne kot zgodovinske primere energetskih tranzicij z vsega sveta. Poglobil se bom v spremembe v razmerjih moči med državami in znotraj držav ter med družbenimi skupinami in političnimi akterji, ki so potrebne za uresničitev pravične tranzicije v bolj trajnostno gospodarstvo.«

dr. Patrick Devine-Wright

TOREK 28.6.2022 11:00 - 12:30

Lokacija in participacija: pozitivna načela za pravične in sprejemljive energetske tranzicije

Teoretsko opredeljevanje energetskih tranzicij je, kljub nedavnemu napredku pri preučevanju tematik kot so družbena sprejemljivost, energetska pravičnost in energetska demokracija, še vedno precej omejeno. Hkrati pa prevladujoče predpostavke, kot naj bi bil med ljudmi razširjeni »nimbizem« (angl. NIMBY: not in my back yard, »ne na mojem dvorišču«), povzročijo, da so družbeno-prostorske in družbeno-tehnične razsežnosti sprememb energetskem področju obravnavane v negativnih, nekoristnih in netočnih okvirih. V predavanju bomo na podlagi številnih primerov podrobneje obravnavali pozitivna načela za energetske tranzicije in družbene inovacije, ki se osredotočajo na ideji »lokacije« in »participacije«, ter razložili, zakaj prav ti ideji ponujata osnovo za upanje na spremembe. Opozorili bomo tudi na to, kako lahko družboslovci bolje sodelujejo z oblikovalci politik pri soustvarjanju gradiv in načrtov ter s tem pri zagotavljanju trajnih sprememb.

dr. Crystal Legacy

TOREK 28.6.2022 14:00 - 15:30

Politiziran transport: solidarnost in politične možnosti pri načrtovanju transporta

Kdo vse je pomemben pri načrtovanju transporta? Raziskave o postpolitičnega transportnega načrtovanja so pokazale, kako je odločanje poteka in čigava udeležba šteje. Pri obravnavi depolitiziranih prostorov načrtovanja transporta se kažeta tako zanikanje njegove javne narave kot erozija participativnih praks. V predavanju se opiram na akcijsko raziskovanje s sodelovanjem, opravljeno pri zagovorniških skupnostih v Melbournu, ki nasprotujejo nepolitičnim prometnim usmeritvam, politikam, ki jih oblikujejo, in krizi participativnega upravljanja. Prizadevanja za ponovno politizacijo načrtovanja, ki je v rokah javnosti, vzpostavljajo solidarnost in zahtevajo drugačne transportne epistemologije; takšne, ki temeljijo na podnebni pravičnosti, hkrati pa odpirajo politične možnosti za redefiniranje tega, kdo načrtuje transport.«

dr. Kersty Hobson

PONEDELJEK 27.6.2022 16:00 - 17:00

Okrogla miza: Od države do mesta – zelene tranzicije v mestih

Marko Peterlin, Marjeta Benčina, dr. Matej Gabrovec

SREDA 29.6.2022 09:00 - 10:15

»Hoditi v krogu?« Radikalna transformacija v krožnem gospodarstvu

Politike in ukrepanje, povezane s krožnim gospodarstvom, so v zadnjem desetletju pritegnile veliko pozornost na več ravneh upravljanja. Akcijski načrt Evropske komisije za krožno gospodarstvo je na primer poudarjen kot ‘eden od glavnih gradnikov evropskega zelenega dogovora, nove evropske usmeritve za trajnostno rast’. Zato raziskovalci vse bolj usmerjajo pozornost na konceptualne in empirične slepe pege krožnega gospodarstva ter na njegovo odkrito in prikrito vpeljevanje v politične dokumente. V predavanju bodo orisane nekatere ključne kritične razprave o krožnem gospodarstvu, s posebnim poudarkom na večplastnih vlogah, ki jih imajo v krožnem gospodarstvu državljani, ter na potencialu za realizacijo ideala ‘krožnega uporabnika-potrošnika’.«

dr. Matthias Schmelzer

SREDA 29. 6. 2022 10:30 - 11:45

Prihodnost je odrast: od hegemonije rasti k politični ekonomiji pravične prihodnosti znotraj omejitev

Gospodarska rast ne deluje in ni je mogoče spremeniti tako, da bi delovala. V predavanju bomo predstavili protizgodovino o tem, kako se je gospodarska rast pojavila v kontekstu kolonializma, industrializacije na osnovi fosilnih goriv in kapitalistične modernosti, in pojasnili, kako ideologija rasti prikriva naraščajoče neenakosti in uničevanje okolja, hkrati pa opozarja na zaželene alternative. Predavanje bomo začeli z orisom hegemonije rasti, nadaljevali s kritiko rasti in nato podali še predloge za politike odrasti. Na podlagi plodnih raziskav bomo razmišljali o politični ekonomiji in politiki nerastočega gospodarstva. Začrtali bomo pot naprej s pomočjo politik, ki demokratizirajo gospodarstvo, z »zdajtopijami«, ki ustvarjajo svobodne prostore za eksperimentiranje, in s protihegemonističnimi gibanji, ki omogočajo prelom z logiko rasti.

dr. Barbara Muraca

SREDA 29.6.2022 11:45 - 13:00

Od meja do kolektivno dogovorjenih pogojev za dobro življenje za vse

Ob soočanju z globalno ekološko krizo je splošno uveljavljen okvir, za katerega se zdi, da je lahko dosega konsenze, jezik meja oziroma omejitev, ki opredeljujejo »varen« prostor za človekovo dejavnost in gospodarstvo. Čeprav je zelo močna podoba, ta narativ nosi tudi tveganja, saj izpušča kritično družbeno perspektivo in zanemarja relacijske teorije kompleksnih odnosov med družbo in naravo. Predavanje v teoriji in praksi obravnava družbene meje kot pogoje za dobro življenje za vse, s sklicevanjem na množico alternativ, vključno z odrastjo.

dr. Arturo Escobar

SREDA 29.6.2022 14:15 - 15:30

Pluriverzalne tranzicije: porajajoči narativ iz Latinske Amerike

V predavanju bomo proučili porajajoči se narativ o življenju iz Latinske Amerike, ki se znatno razlikuje od prevladujoče antropocentrične perspektive sveta in njegovega ekstraktivnega načina globalnega razvoja. Ta narativ, zasnovan z vidika radikalne soodvisnosti in osredotočen na pojme teritorialnosti, komunalnosti, avtonomije, re-eksistence in pluriverzalnosti, bi lahko predstavljal nov temelj za družbeno življenje in relacijsko zasnovo svetov.

dr. Guiseppe Feola

ČETRTEK 30.6.2022 9:00 - 10:30

Odpravljanje netrajnostnosti: globalne okoljske spremembe, kapitalizem in samonikla societalna transformacija agroživilskih sistemov

Glede na prepričljive dokaze o netrajnostnosti in nenehni reprodukciji kapitalistične modernosti je zgrešeno predpostavljati, da se lahko trajnostna transformacija zgodi zgolj s konstrukcijo domnevnih »rešitev«, najsi bodo te tehnološke, družbene ali kulturne. Bolje moramo pravzaprav razumeti, ali in kako je mogoče obstoječe institucije, forme znanj, praks, imaginarijev, struktur moči in relacij med ljudmi in ne-ljudmi dekonstruirati na način, ki bi služil tej transformaciji. Predstavitev bo demonstrirala uporabnost okularja, ki svojo pozornost usmerja v procese »tvorjenja« in »odpravljanja« v trajnostnih transformacijah skozi analizo dveh primerov samoniklih agroživilskih pobud, situiranih v Kolumbiji in na Nizozemskem.

dr. Gladys Hernandez

ČETRTEK 30.6.2022 11:00 - 12:30

Prehod v razogljičeno gospodarstvo: Kubanske izkušnje za trajnostno prihodnost

S kakšnimi gospodarskimi strategijami lahko pripeljemo trenutni energetski sistem, ki temelji na fosilnih gorivih, v ogljično nevtralno prihodnost? Kako naj se lotimo razogljičenja gospodarstva? Kuba je energetsko krizo, s katero se je soočala v obdobju 2004–2005, rešila s celovitim sistemom ukrepov, namenjenim zagotavljanju gospodarskega in socialnega razvoja države ter njenemu prehodu v energetsko učinkovitejše gospodarstvo. Kubanska vlada si je zastavila ambiciozen cilj glede obnovljive energije: 24 % proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov do leta 2030. Z uporabo orodja EnergyPLAN na Kubi z različnimi energetskimi scenariji identificirajo primernejše in stroškovno najučinkovitejše možnosti za tranzicijo v energetski sistem, ki porabi manj goriva.

Fotografije: Polona Šavc

Organizatorji

Kontakt

Povezave

Financerji

Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.

Za izražena mnenja in informacije v dokumentu odgovarja samo avtor (ali avtorji) in ne odražajo nujno uradnega stališča Evropske unije.