GRADIVA IZ MEDNARODNE POLETNE ŠOLE POLITIČNE EKOLOGIJE 2018

Prenesi zbornik tekstov tukaj

PONEDELJEK 3. - PETEK 7. 9. 2018

VTISI IZ POLETNE ŠOLE

PONEDELJEK 3. 9. 2018 09:30 - 10:30

UVODNI NAGOVORI

dr. ANDREJ A. LUKŠIČ

PONEDELJEK 3. 9. 2018 11:00 - 12:30

Pajkova mreža ali kako pravilno postaviti vprašanje

MPŠ PE je dogodek, ki je koncipiran ne le kot prenos znanja iz zakladnice globalnega vedenja na lokalno raven ali od tistih, ki vedo, na tiste, ki ne vedo. Torej ni klasična poletna šola, pač pa je razumljena kot komunikacijska forma, kjer se bodo prepletali različni umi in kjer bo potekala deliberacija oz. poglobljen premislek o vprašanjih, ki jih prinaša izkustvo s svetom, edinim, ki ga poznamo, in ki nas zanika. V ospredju uvodnega govora bo refleksija dosedanjega delovanja eko kolektiva, ki se upira temu zanikanju, terja spremembe na različnih ravneh, najprej pa tam, kjer je najbolj zapreden v pajkove mreže. V tem duhu je eko kolektiv skozi delovanje organsko rasel z idejo o MPŠ PE kot desetletnem projektu, ki se bo začel letos realizirati.

Projekti namenjeni obnovljivim virom energije se v veliko primerih soočajo s podobnimi kritikami kot fosilna goriva, zato mora tudi prehod na obnovljive vire energije temeljiti na energetski pravičnosti.

dr. MARK CJ STODDART

PONEDELJEK 3. 9. 2018 14:00 - 15:30

Družbena gibanja, izkoriščanje fosilnih goriv in prehodi na obnovljive vire energije: lokalizirani spori ali sistematičen upor?

Predstavitev bo podala pregled sporov okoli fosilne industrije in prehodov na obnovljive vire energije v Kanadi in Evropi. Pregledali bomo ključne akterje mobilizacije proti energetskemu sektorju in oblike kritike, ki se jih poslužujejo. Preko pregleda teh gibanj dobimo tri uvide. Prvič, obstaja mnoštvo temeljev za mobilizacijo proti energetskemu sektorju, od lokaliziranih sporov, ki želijo ohraniti obstoječe družbeno-ekološke odnose, do širših proti-sistemskih kritik sistemov in gospodarstev, temelječih na fosilnih gorivih. Drugič, avtohtona in okoljska gibanja ponujajo različne osnove za mobilizacijo ter oblike kritik energetskega sektorja. Tretjič, ko smo pozorni na točke spora, ki se nanašajo tako na črpanje nafte in plina kot razvoj obnovljivih virov energije, postane jasno, da “nedolžne energije” ni. Potrebujemo bolj celovite in sistemske poglede na energetsko pravičnost v zvezi s črpanjem fosilnih goriv in prehodom na obnovljive vire energije.

TOMISLAV TOMAŠEVIČ

PONEDELJEK 3. 9. 2018 16:00 - 17:00

Politična ekologija v praksi: od ulic do odločevalskih aren

Skozi pogovor bomo pobližje spoznali področja delovanja g. Tomaševiča, ki skozi Inštitut za politično ekologijo in kot mestni svetnik liste ’Zagreb je naš’ na Hrvaškem deluje kot aktivist, raziskovalec in politik. Dotaknili se bomo ključnih okoljskih in družbenih problematik v regiji, se pogovarjali o Tomislavovih preteklih (okoljskih) bojih, poziciji okoljske civilne družbe, njihovi moči ter načinih delovanja. Spoznavali bomo omejitve delovanja znotraj različnih struktur ter se dotaknili tudi druge plati: kakšen je pogled od znotraj – iz pozicije svetnika mestnega sveta Grada Zagreb? Kje se konča aktivizem in prične politika?

dr. CHRISTOPH GÖRG

TOREK 4. 9. 2018 9:00 - 10:30

Antropocen kot izziv za politično ekologijo

Predstavitev nam nudi priložnost, da se pogovorimo o medsebojno povezanih ekonomskih, političnih in okoljskih krizah ter o potrebi po veliki transformaciji.

Dr. DAN CHODORKOFF

Socialna ekologija se nanaša na reharmonizacijo človeške družbe z naravo. Narava je vse in nič v naravi ni hierarhično. Če želimo doseči ekološko družbo, moramo odpraviti vse oblike hierarhije.

TOREK 4. 9. 2018 11:00 - 12:30

Socialna ekologija: kritičen pogled na današnjo krizo

V predstavitvi bomo raziskali teorijo in prakso socialne ekologije, interdisciplinarnega pristopa do kritičnega razumevanja medsebojno povezanih virov sodobnih okoljskih in družbenih kriz ter nasprotujočih in prenovitvenih pristopov, ki jim sledijo socialni ekologi v različnih skupnostih po svetu, vključno z revolucijo »Rojava« v Kurdistanu ter rastočim »municipalističnim« gibanjem v ZDA.

dr. ROMINA RODELA

TOREK 4. 9. 2018 14:00 - 15:30

Mobilizacijske strategije okoljskih NVO za okoljsko pravičnost: uporaba znanj in ekspertiz v epidemiologiji v dveh visoko industrializiranih urbanih območjih

Predstavitev se bo osredotočala na sodobno vlogo okoljskih nevladnih organizacij v odnosu do perečih okoljskih problemov, tudi v luči trenutne krize struktur in institucij demokracije. Naslavljala bo spreminjajoče se strategije mobilizacije, ki se jih poslužujejo okoljske NVO, s posebnim poudarkom na trendu mobilizacije, ki se naslanja na znanje in strokovnost na specifičnih relevantnih področjih. Predstavljena bosta dva empirična primera – visoko industrializirani območji v Trstu in Tarantu (Italija). Analizirali bomo kdaj, kako ter na kakšen način se znanje o človeškem zdravju in epidemoloških trendih uporablja za pritisk “od spodaj navzgor”, izzivanje obstoječih struktur moči ter pozive k transformativnim spremembam, ki vključujejo okoljsko in družbeno pravičnost. Predstavitev bo ponudila perspektivo o emancipatornem potencialu civilne družbe, oziroma konkretneje okoljskih nevladnih organizacij.

UROŠ MACERL

TOREK 4. 9. 2018 16:00 - 17:00

Eko krog: kako misli in deluje okoljski kolektiv?

Eko krog je društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo. Ko je g. Macerl leta 2017 prejel Goldmanovo okoljsko nagrado, je društvo Eko krog prejelo posebno Goldmanovo okoljsko priznanje za vlogo pri delu, za katerega je g. Macerl prejel nagrado. Glavni namen pogovora z Urošem je priti do analitičnega vpogleda v delovanje društva Eko krog, v katerem ni pomembno zgolj delovanje Uroša kot posameznika, ampak delovanje vseh ostalih članov_ic Eko kroga ter njegovih simpatizerk in simpatizerjev. Uroš nam bo torej odgovarjal na vprašanja, kako Eko krog kot kolektiv misli in deluje. Udeležencem in udeleženkam svetujemo, da si pred obiskom pogovora z Urošem ogledajo dokumentarni film Upor (o javnem delovanju društva Eko krog), ki ga bomo v sklopu večernega programa poletne šole predvajali 3. septembra 2018 ob 19.00 uri na Fakulteti za družbene vede.

dr. NIVES DOLŠAK

SREDA 5. 9. 2018 9:00 - 10:30

Vladovanje skupnin (governance of commons): preteklost, sedanjost in prihodnost

Predstavitev bomo začeli z eksperimentom o skupnih virih, ki ga je razvila Elinor Ostrom in se uporablja na predavanjih v sklopu Ostrominih delavnic na Univerzi v Indiani. Namen eksperimenta je udeležencem ponuditi neposredno izkušnjo s ključnimi izzivi upravljanja in vladovanja skupnih virov. Po eksperimentu bo predavateljica orisala več primerov vladovanja skupnin, od lokalnih (vzdrževanje odprtih skupnih prostorov) do regionalnih (estuariji) in globalnih (blažitev globalnih podnebnih sprememb). Predstavitev se bo osredotočila na ključne izzive vladovanju, vključno z vprašanji dostopnosti informacij, vrednot, družbenega kapitala ter dojemanja učinkovitosti in pravičnosti.

VINCENT LIEGEY

SREDA 5. 9. 2018 11:00 - 12:30

Trajnostni razvoj, zelena rast ali odrast?

V zadnjih 15 letih je vzniknila “Odrast”. Ta provokativna beseda se uporablja za odpiranje poglobljenih pogovorov o možnosti in zaželenosti neskončne rasti na končnem planetu. Odrast prevprašuje paradigmo trajnostnega razvoja, svari o možni civilizacijski krizi ter nanjo odgovarja z raziskovanjem alternativnih in koherentnih rešitev na različnih ravneh. Z večdimenzionalnim razumevanjem izzivov, s katerimi se soočamo, odrast sprašuje kako lahko izvedemo demokratične in mirne prehode k novim, ponovno lokaliziranim in povezanim modelom družbe, osnovanim na družbeni in okoljski pravičnosti.

dr. XIANGZHAN CHENG

SREDA 5. 9. 2018 14:00 - 15:30

Eko-civilizacija in eko-estetika: Kitajska perspektiva

Pojav in razcvet ekološke estetike na Kitajskem v 21. stoletju je zgodovinsko nujni odziv na novo dobo ‘Eko-civilizacije’. Preobrazba iz industrijske v eko-civilizacijo se ne nanaša zgolj na gospodarsko in družbeno preobrazbo, temveč tudi na preobrazbo iz tradicionalnega antropocentrizma v eko-humanizem oziroma eko-holizem ter preobrazbo iz tradicionalne estetike subjektivnosti v subjektivnost estetike ekološkega “biti”. Kitajska eko-estetika si sposoja več teoretskih temeljev iz tradicionalne kitajske ekološke modrosti, katero povzema t.i. »Ekozofija C« (Ecosophy C). Življenje je v tradicionalni Kitajski estetiki osnovano na ontologiji “qi-ja”, ki se ne nanaša le na človeško življenje, kot pri zahodni estetiki življenja, temveč na življenje vseh bitij, utelešeno v ideji ‘enotnosti vsega’. Eko-estetika je etično-estetska paradigma v dobi ekocivilizacije, s poudarkom na zdravju biosfere kot skupnosti vseh bitij.

ANDREJ DETELA

SREDA 5. 9. 2018 16:00 - 17:00

Inovacijski proces v luči etike in ekologije (holistični pogled)

Tehnološke inovacije se pojavljajo kot pomembna, pri nekaterih pa kar kot edina možna pot pri reševanju okoljskih težav. Ne le tehnološke inovacije, temveč tudi kakršne koli druge spremembe v znanosti, družbi in ekonomiji, kulturi ipd. niso vrednostno nevtralne in ene prizadenejo bolj kot druge, eni imajo več, drugi manj koristi, neke živalske in rastlinske vrste prizadenejo bolj, druge manj. Zato tudi inovativni procesi ne morejo biti dojeti kot naravni procesi, ki ne morejo imeti alternative. Potrebe po inovativnih rešitvah na različnih področjih človekovega delovanja in življenja so tu.  Možne spremembe je treba premisliti tudi v luči etike, še najbolj tiste, ki se zdijo najmanj problematične (npr. termodinamični zakoni v fiziki).

dr. IRINA VELICU

ČETRTEK 6. 9. 2018 9:00 - 10:30

Večinskost manjšin: naslavljanje pravic v teoriji okoljske pravičnosti

Večina teorij okoljske pravičnosti se nanaša na nesorazmerno izpostavljenost manjšinskih skupnosti ljudi drugačnih ras, žensk in razlaščenih revnih nevarnim toksičnim virom ter neenakostim. Zato se pogosto zgodi, da se raziskave in institucionalna dela v povezavi z okoljsko pravičnostjo ujamejo v neskončna prizadevanja za merjenje in dokazovanje socialnih, zdravstvenih in okoljskih tveganj skupnosti, z namenom pridobitve nadomestil in sanacijskih načrtov. Ob priznavanju potrebe po spopadanju s temeljnimi političnimi in ekonomskimi koreninami družbeno-okoljskih nepravičnosti, teorije okoljske pravičnosti reproducirajo deontološke (na pravicah osnovane) in posledične (ciljno-orientirane) pristope do družbene pravičnosti. V tem prispevku bomo kritično pristopili do teh usmeritev in pokazali na tveganja v na pravicah osnovani distributivni politiki okoljske pravičnosti. Naša začetna ugotovitev je, da te “manjšine” skupaj sestavljajo večino svetovnega prebivalstva, ki se je zgodovinsko borila za preživetje znotraj kapitalističnih ograd, razlaščanj in pomanjkanja. ‘Manjšinska večina’ manjšinskih skupnosti po svetu postaja novi razred ‘treh-brez’: brez zemlje, brez službe in brez varnosti, pred očmi sočutnih dobrodelnih organizacij. Ta razred nas sili, da se vprašamo: za kaj na svetu pravzaprav delamo? Ponazarja posledice neoliberalnih politik plenjenja kot pogoja kapitalistične reprodukcije. To ilustriramo preko različnih primerov družbeno-okoljskih gibanj v vzhodni Evropi.

Gaja Brecelj, dr. Lana Zdravković, dr. Lidija Živčič

ČETRTEK 6. 9. 2018 11:00 - 12:30

Okrogla miza: KRČENJE PROSTORA CIVILNE DRUŽBE

organizacij in civilnih iniciativ se krči, kljub temu, da gre za pomembne deležnike pri snovanju in izvajanju okoljskih in drugih politik. Na okrogli mizi bomo odpirali vprašanja: Zakaj je civilna družba pomembna? Kako zaščititi civilno družbo in njen prostor delovanja? Ali lahko v Sloveniji govorimo o krčenju prostora civilne družbe? Kaj se dogaja s kritično civilno družbo v naši bližnji regiji in v drugih regijah sveta? Je to, da imaš glas in možnost izreči kritiko, povsod nekaj samoumevnega? Kot panelistke bodo sodelovale: Gaja Brecelj (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj), Mateja Kraševec (Humanitas), Senka Šifkovič Vrbica (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC), dr. Lana Zdravković (Mirovni inštitut) in dr. Lidija Živčič (Focus, društvo za sonaraven razvoj).

dr. ARIEL SALLEH

ČETRTEK 6. 9. 2018 14:00 - 15:30

Kriza globalizacije, družbena gibanja in ekofeministična politika

Predstavitev bo izpostavila več nedavnih odzivov družbenih gibanj na globalizacijo in njene posledice na pravičnost in okolje. Predstavila bo razlike med ekofeminizmom in drugimi radikalnimi paradigmami (npr. globoka ekologija, socialna ekologija, ekosocializem in zelena ekonomija) ter ga primerjala z drugimi pristopi do vprašanja emancipacije žensk. Predstavitev bo zarisala politično in intelektualno zgodovino ekofeminizma, preko pregleda ključnih aktivistov, mislecev in besedil, z namenom ilustracije njenih temeljnih predpostavk. Ekofeminizem izvira iz ženskih uporov proti sodobnim kapitalističnim patriarhalnim institucijam, ki ogrožajo reprodukcijo vsakdanjega življenja. Ne pozna meja, saj sta oskrbno delo in trajnostnost medkulturna. Poleg aktivizma, ekofeminizem predstavlja obliko sociologije znanja, ki vključuje kritiko znanosti, modernističnih razvojnih modelov ter celo ekološke ekonomije in Marxa.

ČETRTEK 6. 9. 2018 16:00 - 17:00

Okrogla miza s tujimi govorci: Refleksije poletne šole: Kje je mesto (politične) ekologije?

Na okrogli mizi bomo z govorci poletne šole poskušali reflektirati tematike, o katerih bomo razpravljali skozi celotni teden. Obenem se bomo navezali tudi na trenutni politični kontekst, kjer se je klasično eko-politično vprašanje ”kako spremeniti družbeni red in družbene prakse v takšni smeri, da bi postali trajnostni?”, vdalo neizgovorjenemu post-ekološkemu vprašanju: ”na kakšen način lahko nadziramo ekološke probleme in posledice, da lahko še naprej ohranimo družbene strukture in ljubljeni življenjski stil, za katere je znano, da so netrajnostni?”. Je pravo vprašanje »Kje je mesto okolja v politiki?« ali »Kje je mesto politike v okolju?«

PETEK 7. 9. 2018

Seminar doktorskih študentov

Na seminarju doktorskih študentov bodo akreditirani študentje predstavili osnutke svojih besedil. Namen seminarja je, da skozi komentarje ter vprašanja predavateljev in publike doktorski študentje nadgradijo raziskovalno zasnovo besedila. Končna besedila bodo objavljena v zborniku Mednarodne poletne šole politične ekologije 2018.

Okoljski študentski simpozij

Na mnogih fakultetah in akademijah Univerze v Ljubljani študentje in študentke ustvarjajo zaključne naloge na temo okolja. Teh del se ne misli celovito, poglobljeno in v relaciji s preostalimi deli iz drugih fakultet. S študentskim okoljskim simpozijem zato želimo odpreti prostor za predstavitve zaključnih družboslovnih okoljskih del iz različnih fakultet in smeri Univerze v Ljubljani. Ob tem pa želimo spodbuditi tudi razpravo o nadaljnji okoljski študentski produkciji in potrebi po večjem sodelovanju med disciplinami pri naslavljanju perečih okoljskih problemov.

Fotografije: Katja Cankar

Projekt sofinancirata Eko sklad, j. s. in Ministrstvo za okolje in prostor

KONTAKT

  • info@politicalecology-ljubljana.si