Ponedeljek 21. 8.
Proti neenakostim
Uvodni del
8:00 – 9:00 REGISTRACIJA UDELEŽENCEV
9:00 – 9:30 Otvoritev poletne šole in pozdravni nagovori
V zadnjih petih letih je ideja o “zelenem novem dogovoru” postala prevladujoči jezik podnebne politike. Na globalnem severu so zeleni novi dogovori eden od večjih sklopov planskih predlogov, ki skušajo preusmeriti odnos človeškega proizvodnega aparata do preostanka planeta. V predavanju bomo orisali pokrajino zelenih novih dogovorov in drugih zelenih prehodov, pri čemer bomo ocenili, kakšen transformativni potencial imajo, kako razumejo kapitalizem, kako gledajo na ekologijo in kako pristopajo k tretjemu svetu, nacionalnemu vprašanju in internacionalizmu. Še posebej bomo predstavili nekatere ideje za možen “ljudski zeleni novi dogovor” kot predlog za transformativno narodno planiranje na svetovnem jugu.
11:00 - 11:30 Odmor
13:00 - 14:00 Odmor za kosilo
Hegemonski kapitalistični sistem trdi, da je neskončna rast mogoča, da imate lahko tudi vi, če dovolj trdo delate, svoj dvorec z modrim bazenom in bujno zeleno trato, bencinske pošasti v garaži in morda nogometno ekipo v eni od najboljših evropskih lig. Pumpanje z nenehnimi sporočili kulturne hegemonije se izvaja zato, da bi pridobili dovolj ljudi, ki bi se pridružili nemogoči podganji dirki do vrha potrošniške matrice. Toda ne pozabimo: hegemonski kapitalizem je tako ustvarjalec kot posledica brutalnega izkoriščanja črnih, rjavih in belih teles, ženskih hrbtov, narave in vseh skupnih dobrin, ki naj bi bili vsem enako na razpolago. Ta arhitektura brezobzirnega pohlepa je preobrazilarazmerja moči tako na področju zemlje, dela, kapitala kot podjetništva, in sicer od skupnega dobrega, ki je imelo naravo za svoje izhodišče in je temeljilo na krožnih načelih, k sebičnim, brezdušnim, individualističnim in antropocentričnim odnosom.
Vseprisotna hegemonistična antropocentrična ontologija je bila gonilo britanskega prehranskega režima, industrijske revolucije, ekspanzionizma po drugi svetovni vojni, prehranskega režima pod ameriškim vodstvom, modernega financializiranega prehranskega režima in vsega drugega, kar je bilo vmes. Podnebna kriza se prepleta s številnimi drugimi krizami – krizo duševnega zdravja, krizo osamljenosti, krizo identitet, zelenim kolonializmom in uzurpiranjem tradicionalnih zemljišč itd. – in ustvarjajo postcovidno miselnost, zaradi katere vse več mladih pravi: nič več! Kapital in korporativizacija še zdaleč nista omejena le na svetovnii sever, temveč sta razširila meje akumulacije na tako imenovane države v razvoju in nerazvite države svetovnega juga.
V tej perspektivi se razprava o odrasti ne obrača na svetovni jug v smislu oporekanja ravni potrošnje v bogatih družbah, temveč v smislu rušenja globalne arhitekture izkoriščanja, ki sesa življenjsko moč svetovnega juga, da bi svetovnemu severu zagotovila poceni meso in poceni elektroniko. Na predavanju bomo zagovarjali stališče, da nas sedanja antropocentrična ontologija hitro pripelje na rob pečine – na točko, od koder ni vrnitve – in edina stvar, ki nam lahko pomaga preprečiti katastrofo, je etnocentrična ontologija odrasti znotraj novega internacionalizma.
15:30 - 16:00 Odmor
Na okrogli mizi bomo poglobili razpravo o konceptih, predstavljenih na dopoldanskih predavanjih, ter o njihovih medsebojnih povezavah. Razpravljali bomo o odnosu neenakosti do zelenega dogovora, gospodarske rasti in kapitalističnega sistema. Konceptualna razmišljanja bodo postavljena v kontekst ločnice med globalnim jugom in severom, neenakosti znotraj države in odnosa med družbo in naravo. Na podlagi diagnoz vzrokov za socialne in ekološke neenakosti se bomo dotaknili tudi rešitev, vključno s politikami odrasti, novim internacionalizmom in ekocentričnimi pristopi.
Moderator: Jonnas Sonnenschein
Gosti:
Max Ajl, Bue Rübner Hansen, Ronald Ngam
Večerni program
Torek 22. 8.
Družbeni boji
Na predavanju bomo obravnavali povezavo med družbenim vprašanjem in okoljsko problematiko na način, da se pola medsebojno ne izključujeta, temveč da slednje (okoljsko) narekuje razširitev prvega (socialnega). V tem kontekstu lahko pravični prehod sprva razumemo kot obrambno držo v industrijskih odnosih. Naknadno pa mu srečanje s podnebno pravičnostjo priskrbi “nova oblačila”, ki omogočajo razredno perspektivo na okoljsko krizo. S študijo primera tovarniškega kolektiva GKN v Campi Bisenzio (Firence) bomo pokazali, kako se lahko sčasoma delavsko znanje in trajnostnost združita v horizont zelenega prehoda od spodaj.
10:30 - 11:00 Odmor
Vsaka javna politika definira ontologijo akterjev na danem področju, včasih na ekspliciten, včasih pa na neizrečen način. Ekofeminizem pomaga prepoznati tiste, ki so postali nevidni ali odvečni za industrijsko ekstrakcijo, ki poganja svetovno gospodarstvo. Ekofeminizem se za nasprotovanje izkoriščanju in degradaciji okolja, nasilju in negotovosti, ki so neločljivo povezani z globalnim kapitalizmom, osnovanem na rasti, opira na utelešene izkušnje žensk.
Na predavanju se bom ukvarjala z usmeritvijo v ekofeminizmu, ki je kritično analizirala zahodni humanizem in industrijo skoz kulturno, sociološko in biološko perspektivo. Predstavila bom pregled ekofeminističnih odgovorov na neksus med revščino in izkoriščanjem, povezan s podnebno krizo, ter na različne vrste družbenih konfliktov, razplamtelih zaradi ekstrakcije energije v ranljivih skupnostih po vsem svetu. Nato bom prek ekofeminističnega okvira pogledala na politike zelene tranzicije in identificirala nove možne družbene in ekološke nepravičnosti.
12:30 - 14:00 Odmor za kosilo
V tretjem desetletju 21. stoletja Srbija doživlja temeljito preobrazbo okoljskih gibanj. Vprašanje ekologije v Srbiji postaja predvsem radikalno politično vprašanje. Kot ključne vzroke za radikalno delovanje lahko izpostavimo naslednje dejavnike: intenzivne gospodarske naložbe; splošno nezaupanje v to, da so politične strukture sploh sposobne rešiti podedovane in nove okoljske probleme; ter ustvarjanje razmer, v katerih okoljska gibanja delujejo bolj kot klasično politična in manj kot družbena gibanja. Na predavanju bomo obravnavali preobrazbo okoljskih gibanj in dejavnike, ki so pospešili to preobrazbo, ter nove metode njihovega delovanja, zlasti tiste, ki jih je povzročil primer podjetja Rio Tinto in problem rudarjenja litija. Poleg tega bosta pojasnjena dva nova izraza – “politizacija ekologije” in “postpolitizacija ekologije”. Politizacija ekologije pomeni uporabo okoljskih problemov za kratkoročno politično promocijo, postpolitizacija ekologije pa pomeni prehod ekoloških gibanj v klasična politična gibanja, tj. v stranke. Hkrati bo predavanje vključevalo tudi analizo štirih vrst novega okoljevarstva, specifičnih za digitalno dobo: “influensersko okoljevarstvo”, “zvezdniško okoljevarstvo”, “tabloidno” okoljevarstvo in “glampinško” okoljevarstvo.
15:30 - 16:00 Odmor
Razpravljali bomo o vlogi delavskih gibanj in feminizma v okoljskem boju kot sestavnih delov zelene družbene preobrazbe. Čeprav so vprašanja vezana na okoljsko krizo bistvena za prizadevanja delavskega razreda in žensk, se boji večinoma odvijajo ločeno, vsak v svojem okviru.
Zastavili si bomo naslednja vprašanja – zakaj je povezovanje družbenih bojev in solidarnost med gibanji nujna za zeleno družbeno preobrazbo, ki bo odpravila neenakosti? Je to mogoče znotraj kapitalizma, ki človeško in nečloveško reprodukcijo dojema kot sredstvo neskončnega povečevanja BDP? Kako nam solidarnost in povezovanje uspeva v praksi in kakšne so prepreke? Kako doseči množično podporo, je mogoče aktivirati ljudi na podlagi te precej abstraktne grožnje okoljskega zloma?
O tem bomo spregovorili s predstavnicami in predstavniki sindikalne centrale, Mladih za podnebno pravičnost in feminističnega aktivizma v Sloveniji.
Moderator: Taj Zavodnik
Gosti:
- Sara Svati Sharan, Delovni odbor za feminizem Študentskega društva Iskra
- Gaj Kolšek, Mladi za podnebno pravičnost
- David Švarc, Sindikat poklicnega gasilstva Slovenije
Večerni program
Sreda 23. 8.
Energija
Na predavanju se bodo osredotočili na globalne geografije energetske revščine – multidimenzionalno problematiko, ki izhaja iz interakcij med globljimi strukturnimi izzivi v družbi. Vprašali se bomo, kako se nepravičnosti, povezane s to obliko stiske, povezujejo z družbenotehničnimi sistemi oskrbe po vsem svetu. Posebno pozornost bom namenil kritični politični ekologiji “pravičnega prehoda” (Bouzarovski 2022), ki vključuje alternativno razumevanje infrastrukturnega pripoznanja in vladovanja.
10:30 - 11:00 Odmor
Večplastne preobrazbe energetskih sistemov, ki se pojavljajo skozi čas in prostor, so bile vedno povezane z nepravičnostjo in neenakostjo. Tudi v aktualnem procesu jih ni malo. Toda kdo so poraženci in zmagovalci tega procesa? Kako in zakaj so prizadeti državljani? Če hočemo obravnavati izzive pravičnega prehoda, moramo izrisati multidimenzionalno diagnozo različnih nepravičnosti, ki jih povzroča aktualni proces energetske tranzicije.
12:30 - 14:00 Odmor za kosilo
Vse obsežnejši vetrni in sončni parki ter celo jedrske elektrarne so vse pogosteje predstavljeni kot neizogibni pogoj prehoda na okoljsko trajnostnost. To je mogoče, ker se v primeru industrijske proizvodnje vetrne energije vstavi v črne škatle vse, razen želenega vložka (vetra/sonca); v primeru jedrske energije pa se v črne škatle vstavi vse, razen odsotnosti nezaželenega izhodnega produkta (izpusti iz dimnikov). Iz vidnega polja je torej umaknjen: (1) obstoječi ekstraktivizem fosilnih goriv (jedrska energija) ali vse bolj razširjeni ekstraktivizem za materijale, potrebne za lopatice vetrnih turbin in sončnih celic (vetrna/solarna energija) – oba sta mogoča s kolonialistično degradacijo dela in narave; (2) kolonialistično odlaganje izrabljenih goriv (jedrska energija) ali materialov (industrijska vetrna/solarna energija); in (3) prenosno omrežje na dolge razdalje, ki si ga delita obe proizvodnji, zaradi česar se v družbenem središču “porabe” zdi energija čista/zelena ne glede na to, kako je “proizvodnja” na družbeni periferiji lahko umazana/črna. Predvsem pa to omogoča, da se tehnična plat prikaže ločeno od družbene, fizična zasnova kot nevtralna do družbenih interesov, energetske tehnologije pa kot nedolžne pri uničevanju narave in izkoriščanju dela. Predavanje bo s humanističnimi in družboslovnimi pristopi k tehnologiji usmerilo pozornost na možnost odpiranja črnih skrinjic energetske tehnologije kot na prvi pogoj za oblikovanje ustrezne definicije obnovljivih virov energije in za dejanski prehod nanje.
15:30 - 16:00 Odmor
Energetska revščina prizadene veliko ljudi v “bogati” Evropi, kaj šele drugod po svetu. Koalicija Pravica do energije je opredelila tri bistvene načine za odpravo energetske revščine v Evropi: 1) dostop do cenovno dostopne in čiste energije kot osnovna človekova pravica, 2) energetska demokracija, 3) dostojna, energetsko učinkovita in cenovno dostopna stanovanja za vse.
Osredotočili se bomo predvsem na razpravo o prvih dveh, tretjo točko pa privarčevali za naslednji dan. Kako lahko zagotovimo ustrezno porazdelitev energije, da bi se izognili omejeni porabi in tudi “dekadentni” porabi? Kako zagotoviti, da bodo ljudje, ki jih je prizadela energetska revščina, v celoti vključeni v energetske skupnosti? Bolj kot na energijo bi se bilo treba osredotočiti na pravico do energetskih storitev, vendar kako bi lahko takšno pravico praktično izvajali?
Moderira: Lidija Živčič
Gosti:
Stefan Bouzarovski, Saška Petrova (oba del projekta ENPOR), Arisototel Timpas, Rachel Guyet
Večerni program
ČETRTEK 24. 8.
Stanovanjsko vprašanje
Na predavanju bomo predstavili koncepte stanovanjske neenakosti (kot so stanovanjsko bogastvo, lastništvo, režimi lastništva stanovanj, prostorske priložnosti, povezane s stanovanji) in se vprašali o mehanizmih, povezanih z ohranjanjem stanovanjske neenakosti. Predstavili bomo nekatere podatke o ključnih značilnostih stanovanjske neenakosti in se poglobili v to, kako sta urbano vladovanje mest in stanovanjske neenakosti, vključno s stanovanjsko segregacijo, povezana ter kakšne posledice ima to za socialno in ekološko pravičnost v kontekstu srednje in vzhodne Evrope.
10:30 - 11:00 Odmor
Predavanje je utemeljeno na delovanju Evropske zveze organizacij na področju brezdomstva (FEANTSA), ki si prizadeva za reševanje stanovanjske problematike in pravičen okoljski prehod. Predavanje se bo osredotočilo na povezavo med stanovanjskimi in okoljskimi javnimi politikami, ki jim bomo dodali kritični pogled na narativ o neenakostih na stanovanjskem področju v okviru zelenega dogovora EU. V zvezi z vprašanjem, kaj so stanovanjske neenakosti, bomo poudarili dva ključna zorna kota: stanovanjske stroške in stanovanjsko ustreznost. Ponudili bomo tudi kratek pregled trenutnega stanja na področju stanovanjskih neenakosti, njenih vzrokov in posledic ter se osredotočilo na njeno povezanost z evropskim zelenim dogovorom.
12:30 - 14:00 Odmor za kosilo
“Zeleni prehod” je kompleksen proces, ki ima lahko nejasne posledice za družbene neenakosti v smislu distribucijskih stroškov. Razmerje med socialnimi in okoljskimi javnimi politikami je s tega vidika ključno vprašanje, ki so ga znanstveniki začeli obravnavati šele pred kratkim. Za to področje raziskovanja je še vedno značilno veliko kritičnih točk: prisotne so empirične slabosti, negotovost in dvoumnost izidov, po drugi strani pa je prisotna kompleksnost aranžmajev vladovanja na več ravneh. Na svojem predavanju bom ta vprašanja obravnaval s teoretičnega in empiričnega vidika. Na teoretični ravni bom predstavil analitični okvir za obravnavo teh vprašanj, na empirični pa ilustriral kompleknosti na primeru stanovanjskih politik in njihovega razmerja do okoljskih politik ter družbenih neenakosti, ki se porajajo v procesih zelene gentrifikacije. To bom ponazoril na primeru Dunaja, ki ga bom primerjal tudi z drugimi evropskimi mesti.
15:30 - 16:00 Odmor
O dunajskem modelu stanovanjske preskrbe smo brez dvoma že vsi slišali. Takoj, ko se načne pogovor o stanovanjski politiki, hitro nekdo pove, kako je to urejeno na Dunaju. Tudi v Sloveniji naj bi stanovanjsko politiko preoblikovali po vzoru Dunaja. A kaj pravzaprav to pomeni? Zakaj ga vedno postavljamo kot ideal? Kakšen je splet politik, ukrepov in akterjev, ki ustvarjajo t.i. dunajski model? In kakšni njegovi učinki na okolje in na družbo? Ali ga lahko preslikamo v druge kontekste? Ali je odporen na neoliberalne globalne trende in ali nima morda tudi kakšnih šibkosti, če že ne slabosti?
Preko preučevanja dunajskega modela stanovanjske preskrbe, njegovih osnovnih elementov, prednosti in šibkosti, bomo skozi prizmo slovenskega konteksta razmišljali o gradnikih in pogojih za razvoj stanovanjske politike, ki bi bila sposobna trajno zagotavljati stanovanja za vse.
Okroglo mizo kurira Maša Hawlina (Zadrugator, Inštitut za študijo stanovanj in prostora).
Gosta: profesor sociologije z Univerze na Dunaju Yuri Kazepov in svetovalec za področje stanovanj in investicij na Ministrstvu za solidarno prihodnost Gašper Skalar.
Večerni program
Petek 25. 8.
Zaključek
Termin je namenjen predstavitvam in zagovoru raziskovalnega dela študentov in študentk na akreditiranem programu poletne šole.
Zaključna razprava je namenjena refleksiji poletne šole.
13:00 - 14:00 Kosilo
Max Ajl
Max Ajl je višji znanstveni sodelavec na oddelku za študije konfliktov in razvojne študije na Univerzi v Gentu ter raziskovalec tunizijskega Observatorija za prehransko neodvisnost in okolje. Je urednik revije Agrarian South in Journal of Labor and Society, pisal pa je tudi za Agrarian South, Journal of Peasant Studies, Globalizations, Review of African Political Economy, Middle East Report ter številne druge znanstvene in poljudne revije. Raziskuje podnebno politiko, tunizijsko nacionalno osvoboditev, agrarno politiko v arabski regiji in arabsko intelektualno zgodovino. Dejaven je v protivojni politiki in je avtor nedavno izdanje knjige A People’s Green New Deal.
Bue Rübner Hansen
Bue Rübner Hansen je podoktorski raziskovalec in pisec. Ukvarja se z analizo in zgodovino sedanjosti z uporabo orodij intelektualne zgodovine, sociologije in kritike politične ekonomije. Pri svojem delu se ukvarja z vprašanji družbene reprodukcije, razredne sestave in politične ekologije. Je del uredniškega kolektiva revije Viewpoint Magazine in član združenja Selskabet for Kritisk Samfundsforskning (Združenje za kritično družbeno raziskovanje).
Roland Ngam
Roland Nkwain Ngam je diplomiral na Univerzi svobodne države in na Univerzi Witwatersrand, obe sta v Južni Afriki. Po končanem doktoratu se je pridružil podoktorskemu programu na Šoli za razvojne študije Univerze Witwatersrand, kjer je raziskoval izvedljive alternativne ekocentrične prihodnosti na hitro segrevajočem se planetu. Trenutno je vodja programa za podnebne spremembe in socialno-ekološko transformacijo pri Fundaciji Rosa Luxemburg, kjer nadzoruje projekte v celinskem delu južne Afrike in jugozahodni indijskooceanski regiji. Upravlja tudi spletno stran www.climatejusticecentral.org za štiri afriške regionalne pisarne Fundacije Rosa Luxemburg. Platforma usposablja mlade novinarje glede podnebnih zadev in pomaga pri objavljanju nekaterih njihovih del. Poleg tega se Ngam ukvarja s teorijami krožne ontologije, s podnebno pravičnostjo in odrastjo, z javnimi politikami na področju voda ter energetskimi omrežji, ki so v skupni lasti in demokratično upravljana. Trdno verjame v podružbljanje in zadruge. O teh vprašanjih je obsežno pisal za različne publikacije.
Emanuele Leonardi
Emanuele Leonardi je docent za sociologijo na Univerzi v Bologni (Italija). Zanimajo ga raziskovalna področja gibanj za podnebno pravičnost in njihova kritika trgovanja z ogljikom, logika izkoriščanja v sodobnem kapitalizmu, pa tudi okoljevarstvo delavskega razreda. Je urednik (skupaj z Luigijem Pellizzonijem in Viviano Asara) priročnika Handbook of Critical Environmental Politics (Elgar, 2022) in član upravnega odbora Evropskega združenja za ekološko ekonomijo.
Selina Gallo-Cruz
Selina Gallo-Cruz je izredna profesorica sociologije na Maxwell School for Citizenship and Public Affairs na Univerzi Syracuse v New Yorku, ZDA. Raziskuje kulturo in globalizacijo s poudarkom na spolu in družbenih gibanjih. Pred kratkim je napisala knjigo z naslovom Political Invisibility and Mobilization: Women against State Violence in Argentina, Yugoslavia, and Liberia, ter uredila posebno številko revije Journal of Social Encounters z naslovom “Extractive Politics, Conflict, and Peacebuilding”. Njene trenutne raziskave proučujejo institucionalizacijo in spremembe v gibanju proti nasilju nad ženskami ter kontroverzne konceptualizacije podnebne krize in rešitev na področju javnih politik med eksperti. Ta projekt sta finančno podprla finska fundacija Fulbright in Ash center za demokracijo na Harvard Kennedy School. Selina je ena od urednic revije Journal of Political Power in predsednica sekcije za mir, vojno in družbene konflikte pri Ameriškem združenju sociologov.
Darko Nadić
Darko Nadić je profesor in prodekan na Fakulteti za politične vede Univerze v Beogradu v Srbiji. Kot gostujoči predavatelj je predaval na več univerzah po Evropi in je član mednarodnih uredniških odborov v več znanstvenih revijah s področja politologije in sociologije. Vzpostavil je tudi magistrski program Okoljske javne politike na Fakulteti za politične vede, ki je edinstven magistrski program v jugovzhodni Evropi. Hkrati je vodja Centra za okoljsko politiko in trajnostni razvoj na tej fakulteti. Njegove raziskave so osredotočene na probleme, ki prevladujejo v socialni in politični ekologiji, nanašajo pa se predvsem na trajnostni razvoj, ekosocializem, okoljska gibanja in zelene stranke, politiko in perspektive podnebnih sprememb. Njegovo sedanje delo se nanaša na umeščanje okoljskih problemov in vprašanj v sodobni popkulturi ter na probleme distopije v postkataklizmičnih in postekoloških družbah.
Stefan Bouzarovski
Stefan Bouzarovski je profesor družbene geografije na Univerzi v Manchestru, kjer vodi raziskovalno ekipo “People and Energy” v okviru Manchester Urban Institute. Vključen je tudi v projekt ENPOR. Hkrati je strokovni vodja na Inštitutu za evropske energetske in podnebne javne politike v Amsterdamu. Večino svoje poklicne kariere je namenil razkrivanju in odpravljanju družbenopolitičnih nepravičnosti, ki poganjajo infrastrukturne neenakosti po vsem svetu.
Rachel Guyet
Rachel Guyet je od leta 2016 direktorica magistrskega programa “Global Energy Transition and Governance” na Evropskem inštitutu CIFE v Franciji. Sodelovala je v več evropskih projektih (ENGAGER, POWERTY), ki so se ukvarjali z energetsko revščino. Od leta 2010 sodeluje s podjetjem EDF R&D pri pobudah, povezanih z energetsko revščino, in je članica raziskovalne skupine “Energija in kohezija” na CERI-Sciences Po v Parizu.
Aristotel Timpas
Aristotel Timpas je profesor na Univerzi v Atenah in predstojnik podiplomskega programa “Science, Technology, Society – Science and Technology Studies”, ki poteka v angleščini. Pred kratkim je objavil prispevek “Technological black boxing versus ecological reparation: From encased-industrial to open-renewable wind energy” v zborniku, ki so ga uredili Papadopoulos D., Puig de la Bellacasa, M., & Tacchetti, M., in nosi naslov Ecological Reparation. Repair, Remediation and Resurgence in Social and Environmental Conflict, izdan pri Bristol University Press, 2023, 362-377.
Nóra Teller
Nóra Teller dela na Metropolitanskem raziskovalnem inštitutu v Budimpešti in je članica Evropskega observatorija za brezdomstvo; že 14 let je so-urednica revije European Journal of Homelessness. Ima 22 let raziskovalnih in svetovalnih izkušenj na področju ukrepov za socialno vključevanje in stanovanjsko vključenost, pri raziskovanju brezdomstva ter na področju stanovanjske desegregacije v mestnem in podeželskem okolju. Poleg dela za urad predsednika vlade ter različne lokalne vlade in ministrstva na Madžarskem je delala tudi za Open Society Institute, Evropsko komisijo, Svetovno banko in Razvojno banko Sveta Evrope. Sodelovala je tudi v različnih mednarodnih raziskovalnih projektih o dostopu do stanovanja in najemniški problematiki.
Clotilde Clark-Foulquier
Clotilde Clark-Foulquier je projektna menedžerka pri Evropski zvezi organizacij na področju brezdomstva (FEANTSA). Koordinira platformo za stanovanjske rešitve (FEANTSA, Fondation Abbé Pierre, Housing Europe & Habitat for Humanity International), evropsko medsektorsko strokovno in praktično iniciativo za prepoznavo, razpravo in promoviranje inovativnih rešitev za dostopna stanovanja v Evropi. Vodi tudi delo združenja FEANTSA na področju socialno pravičnega okoljskega prehoda v okviru evropskega zelenega dogovora.
Yuri Kazepov
Yuri Kazepov je profesor sociologije na Fakulteti za družbene vede Univerze na Dunaju. V svojem raziskovanju se ukvarja s teritorialno razsežnostjo socialnih javnih politik v primerjalni perspektivi, vključno z okoljskimi politikami, pristopi socialnih inovacij in participativnimi praksami itd. Njegove najnovejše publikacije so: Handbook on Urban Social Policy. International Perspectives on Multilevel Governance and Local Welfare (2022), ki ga je souredil za Edward Elgar, in Vienna. Still a just city?, ki ga uredil skupaj z Verwiebe za založbo Routledge.
Slovenščina 
English (UK)