MEDNARODNA ŠOLA POLITIČNE EKOLOGIJE
PROGRAM 2025
Ponedeljek 30.6.
KRIZA
8:30 Registracija
ANDREJ LUKŠIČ: Iz kričave v dialoško demokracijo
BOŠTJAN REMIC: S politično ekologijo od neenakosti do strategije
Ekosocializem proti krizi kapitalizma
Današnja gospodarska in ekološka kriza nista izjemi v sicer delujočem sistemu, temveč sestavni del njegovega delovanja. Naivno je, če te pretrese razumemo kot priložnost za reformo ali revolucijo. So temelj statusa quo. Na srečo začarani krog, ki vzdržuje kapitalizem, ne temelji na železnem zakonu. Naša zgodovinska naloga ob soočanju s podnebno krizo je, da ustvarimo zgodovinsko izjemo od tega pravila. Kapitalizem proizvaja krize, krize pa reproducirajo kapitalizem. Potrebujemo ekosocialistični izhod.
Predavanje bo predstavilo okvir za razumevanje kriz kapitalizma in ponudilo razmislek o tem, kakšen bi lahko bil ekosocialistični odziv na podnebno krizo: zakaj moramo začeti s predpostavko, da krize same po sebi ne delujejo v našo korist, kako strogi binarizmi med socialističnim eko-modernizmom in odrastjo zakrivajo resnično kompleksnost in kako je podnebni aktivizem (najpogosteje) razredni boj.
12:00 Kosilo
Reprodukcija družbenih razmerij kot orientacijski okvir okoljskih strategij in taktik
Okoljskih gibanj, katerih cilj je odrast ali vsaj trajno in pravično zmanjšanje porabe energije, v trumpovskem svetu zaostrene negotovosti ni priporočljivo vezati na zeleni prehod kot neposreden cilj. Potrebne so dolgoročne strategije z množico starih in novih taktik, ki upoštevajo kompleksno večplastnost družbenih procesov transformiranja okolja.
Reprodukcijo družbenih razmerij /RPR/ obravnavam kot sklop prepletenih procesov ohranjanja in spreminjanja okolja in družbenih odnosov na vseh ravneh, od osebne prek lokalne in državne do svetovne, povsod kot družbeno (kulturno, politično) in biološko dogajanje obenem. To dogajanje je na različnih ravneh različno uprostorjeno (npr. koncentrirano ali razpršeno) in ima specifične časovne poteke (npr. enkratnost ali ponovljivost, različne intenzitete).
Ekološka teža neke družbene prakse je več kot seštevek individualnih ogljičnih (ali npr. digitalnih) odtisov. Na različnih ravneh prostorskosti ima praksa različne ekonomske implikacije, na vsaki ravni je drugače odvisna od političnih danosti, skupinskih pripadnosti in kulturnih vzorcev, na vsaki ravni poteka komunikacija drugače. Ima različne naravne pogoje in biološke posledice v prostoru in času, kadar je raven obravnave bivanjsko okolje posameznika, ali ko gre za posredne učinke družbenih vezi nekoga na biotske in abiotske ekološke procese na Zemlji.
Shema RPR naj služi izdelovanju strategij in taktik. Posamezna točka v njej je vozlišče odnosov, ki jih lahko raziskujemo navpično med ravnmi ali v odnosu do drugih akterjev tu in zdaj v prostoru in času. Najbolj nujno pa je bolje razumeti umeščenost individualnega angažmaja v labilno okolje institucij.
14:30 Odmor
V obravnavo strateških vprašanj se pogosto vmešajo razprave o taktikah in metodah, saj so te ravni v praksi medsebojno povezane. Teoretično je hierarhija jasna: strategija naj bi določala taktiko, taktike pa metode. Strategija naj bi določala našo dolgoročno orientacijo, taktika korake v tej smeri, metode pa načine premikanja. A nekaj taktičnih uspehov lahko spremeni strateške cilje, uporaba določenih metod pa vpliva na to, kakšne bodo taktične zmožnosti v bodočih prizadevanjih. Ali pa so metode zgolj nevtralni načini delovanja, ki jih izberemo iz nabora znanih načinov delovanja? Je s strateškega vidika enaka uporaba šokantnih simboličnih akcij v muzejih, postopkov na sodišču, množičnih protestov ali zasedb?
Udeleženke in udeleženci na poletno šolo prinašamo bogate izkušnje ali poznavanje različnih kampanj in akcij, s katerimi se zavzemamo za pravično reševanje okoljske krize. Na delavnici bomo skušali te izkušnje skupinsko reflektirati ter odkriti možne povezave med metodami, taktikami in strategijami, ki oblikujejo uspehe in neuspehe raznovrstnih naprednih akterjev v boju za dobro življenje znotraj planetarnih meja.
Moderator: Saša Kralj
Ob zaključku prvega dne vas vabimo na spoznavno druženje ob pijači in prigrizkih. Potekalo bo v fakultetni avli ali na vrtu tik ob fakulteti (če bo vreme dovoljevalo).
Torek 1.7.
SVETOVNI PROCESI
Podrejena perspektiva prizadevanj ljudskih množic za ekološko civilizacijo
Odkar je bil koncept ekološke civilizacije leta 2018 zapisan v Ustavo Ljudske republike Kitajske, se spodbuja kot ključna državna strategija v odgovor na strategijo razvoja in degradacijo okolja. Kaj bi to lahko pomenilo za Kitajsko in svet? Na predavanju bodo obravnavani izzivi in možnosti, poudarjen bo pomen uporabe podrejene perspektive, izpostavljena pa bodo tudi prizadevanja ljudskih skupnosti pri oblikovanju uspešne poti za ekološko civilizacijo.
10:30 Odmor
Usmerjanje evropske polikrize proti postkapitalistični preobrazbi
Predavanje bo obravnavalo izzive in priložnosti, ki jih razvijajoča se polikriza ustvarja za gibanja, ki si prizadevajo za postkapitalistično preobrazbo, pri čemer bo poudarek na evropskem kontekstu. Zagovarjali bomo stališče, da je potrebna analiza polikrize, ki osvetli prostor političnih možnosti ter opredeli ovire in kompromise, med katerimi morajo krmariti protihegemonska gibanja.
Najprej bomo analizirali trenutno polikrizo v Evropi, pri čemer se bomo osredotočili na nekatera ključna presečišča med podnebno krizo, gospodarsko stagnacijo, energetsko in prehransko krizo, krizo oskrbe, krizo demokracije, vojno v Ukrajini in Trumpovimi trgovinskimi vojnami.
Nato bomo na kratko razpravljali o tem, kako te prepletene izzive trenutno oblikujejo politične elite EU in zakaj njihovi predlagani odzivi skoraj zagotovo ne bodo ustrezno rešili te polikrize.
V tretjem delu bodo predstavljene štiri alternativne prihodnosti za Evropo:
1) socialdemokratska reforma s poglabljanjem evropskega povezovanja;
2) postkapitalistična in postrastna preobrazba s poglabljanjem evropskega povezovanja;
3) socialdemokratska reforma v razdrobljeni EU ter
4) postkapitalistična in postrastna preobrazba v razdrobljeni EU.
Razpravljali bomo o različnih kompromisih in tveganjih, s katerimi bi se soočili v posameznih scenarijih, ter o protihegemonističnih koalicijah in strategijah, ki bi lahko omogočile njihovo uresničitev. Trdili bomo, da scenarij 2 predstavlja najbolj zaželeno prihodnost, vendar je tudi najmanj verjetno, da se bo uresničil, medtem ko je scenarij 4 najverjetneje edini politično verodostojen scenarij za postkapitalistično preobrazbo v Evropi, čeprav vključuje številne ovire in kompromise.
12:30 Kosilo
Mobilizacija proti ekološki ceni imperializma in vojne
Vojskovanje, vključno z naložbami v vojaško infrastrukturo in njenim vzdrževanjem, je ključen dejavnik globalnih izpustov ogljika in uničevanja okolja. Stopnjevanje nevarnosti vojne na Bližnjem vzhodu, začenši z nenehnim uničevanjem Palestine s strani Izraela in ZDA, posredniška vojna z Ukrajino in vse večja vojaška mobilizacija proti Kitajski pomenijo potencialno povečanje izpustov v velikem obsegu. Kljub temu je ekološka cena imperializma premalo poudarjena.
Zdi se, da so vojaški proračuni in nacionalna varnost zunaj nadzora. V Združenem kraljestvu se bodo obrambni izdatki do leta 2027 povečali na 2,6 % BDP, do leta 2030 pa na 3 % na račun mednarodne pomoči in nacionalne blaginje. Poleg nacionalne varnosti se kot lažni razlog za porabo navaja ustvarjanje prostih delovnih mest. Toda ocenjuje se, da naj bi proizvodnja orožja neposredno zaposlovala le 135.000 ljudi. Večina delavcev podpira prehod iz obrambne industrije, če ta pomeni dobra delovna mesta, poštene plače in možnosti za prekvalifikacijo, vendar pa sindikalne birokracije na splošno dajejo prednost neposrednim gospodarskim težavam pred resno razpravo o vojaško-industrijskem kompleksu ali podnebni krizi.
Predavanje obravnava ekološke razsežnosti imperialistične vojne, ocenjuje ekološko škodo, ki jo te vojne povzročajo, in nakazuje, kaj bi lahko vključeval pravičen zeleni prehod v obrambni industriji. Navsezadnje, če se podnebne krize ni mogoče lotiti brez demilitarizacije, pravičen prehod ne zahteva le sodelovanja in mobilizacije delavcev v industriji, temveč tudi oblikovanje protiimperialističnih gibanj.
15:00 Odmor
Doktrorski študenti bodo na kratko predstavili glave teze in ideje svojega dela oz. člankov.
- Deni Dagalev, Giulia Di Martino, Selma Hasić, Domen Žalac
Moderira: Sultana Jovanovska
Plakatni sejem je prostor predstavitve in izmenjave idej, ki jih bodo udeleženci predstavili v obliki plakatov. Plakate lahko pripravite vsi – v pomoč vam bomo poslali obrazec – magistrski študenti, ki so del akreditiranega programa, pa bodo tako predstavili svoje delo. Vizualne predstavitve služijo kot iztočnice za podrobnejše opise in razprave.
Oddaj gradivo za plakat: https://forms.gle/
Ob večerih bomo razprave in polemike nadaljevali v sproščenem vzdušju. Ob pivu ali limonadi v kavarni SEM.
Sreda 2.7.
DELAVSKI BOJI
Delavci in kapitalocen: v ekološki krizi in proti njej
Smo v ekološki krizi, in to ne le kot žrtve okoljskega opustošenja, ki je na svetovni ravni neenakomerno porazdeljeno po križajočih se hierarhijah razreda, rase in spola. Smo sestavni del krize, in sicer zato, ker se v naši družbi velika večina zanaša na kapitalistično delo (svoje ali drugih), da bi si lahko plačali stvari, ki jih potrebujemo za preživetje. To pomeni tudi, da smo odvisni od neskončne rasti blagovne proizvodnje, ki opredeljuje kapitalizem in poganja ekološko krizo.
Zlasti reprodukcija delavskega razreda kot razreda je povezana z reprodukcijo kapitala kot družbenega razmerja in obratno. Kljub temu ima vključevanje delavcev v kopičenje kapitala tudi antagonistično plat, ki izvira iz njihove ločenosti od proizvodnih sredstev, zato je delo potencialno ključni kolektivni akter, potreben za reševanje ekološke krize.
Ta predstavitev s pomočjo analize delavskega razreda ter primerov boja delavcev pristanišča Porto Marghera proti škodljivosti v epohalnem letu 1968 v Italiji in novejšega spora delavcev nekdanje avtomobilske tovarne GKN v Firencah za ekološko preobrazbo od spodaj obravnava preobrazbo globalnega delavskega razreda skozi zadnja desetletja in ponuja vpogled v možnosti zbliževanja med mobilizacijo na delovnem mestu in v skupnosti za alternative dilemi delovna mesta proti okolju v kontekstu ekološke krize.
10:30 Odmor
Strategije na ravni gibanja od spodaj in na levo: kampanja za podnebna delovna mesta
Dejstvo, da ekosistem gibanja za podnebno pravičnost potrebuje hkrati množično gibanje in preobrazbene ambicije, je v sedanjem času izrednih podnebnih razmer in obenem jasnega avtoritarnega obrata vlad obrobno. Prav zato se mora nekdo tega lotiti. Vendar ponavljanje te trivialne ugotovitve brez strateškega posega (intelektualizma ali teoretske higiene) in brez jasnega razumevanja ekosistema gibanja (pri čemer je zreduciran na amorfno raznolikost, kjer je vsak pristop enako sprejet) ne spremeni naše stvarnosti.
To je propozicijsko predavanje, v izhodišču katerega je globok občutek razočaranja, tesnobe in odgovornosti. Najprej bomo razpravljali o tem, kaj pomeni strategija na ravni gibanja, pri čemer bomo uporabili orodja, predstavljena v knjigi All In: a revolutionary theory to stop climate collapse (Celovit pristop: revolucionarna teorija za zaustavitev podnebnega zloma), ki je izšla pred nedavnim. Potem bomo preučili konkretne izkušnje kampanj za podnebna delovna mesta pri oblikovanju enotnega okvira za sindikate in skupine za podnebno pravičnost. Tovrstne kampanje, ki so se začele po letu 2010, so razvili v različnih državah, doživele pa so različne stopnje uspeha ter različne vrste neuspeha.
12:30 Kosilo
Kdaj lahko lahko strategijo označimo kot uspešno? Vsak preboj, ki se zgodi, mora obstati v okviru družbeno-okoljskih odnosov, ki nove prakse omejujejo. Toda boj za preživetje večinoma ni strateški cilj nekega prizadevanja, temveč je cilj ponavadi predrugačenje ali odprava teh odnosov. Primeri uspešnih prebojev so nadvse pomembni, saj odpirajo teoretični in praktični horizont za preboj iz defenzivnih prizadevanj ali poskusov blaženja najhujših družbenih ekscesov. Vendar pa jih ne smemo obravnavati kot suho zlato, torej kot izpopolnjen model, ki se ga da posnemati, temveč moramo reflektirati tako pogoje njihovega preboja in kot njihovo strateško ustreznost. Hkrati pa uspeh vzeti predvsem kot prestavitev boja na višjo ali razvitejšo raven, ki pred njih postavlja novo potrebo po strateških izbirah v novih pogojih, ki so jih pomagali soustvariti.
Moderator: Luka Mofardin
15:00 Odmor
Doktrorski študenti bodo na kratko predstavili glave teze in ideje svojega dela oz. člankov.
- Loris Petrini, Dejan Juhart, Nevio Moreschi, Beatrice Colombo
Moderira: Sultana Jovanovska
Udeleženke in udeleženci boste sami določili vsebino ter potek pogovorov. Vsako leto se tekom poletne šole pojavijo nekatere hipoteze in ideje, za katere zmanjka časa. V sredinem popoldanskem terminu bomo zagotovili tri ali štiri prostore ter skrbnika ali skrbnico izvedbe, ki jih bomo poiskali med našimi rednimi udeleženci. Vnaprej bomo določili zgolj okvirno tematiko razprav, da se boste lažje orientirali in odločili za enega od prostorov.
Ob večerih bomo razprave in polemike nadaljevali v sproščenem vzdušju. Ob pivu ali limonadi v kavarni SEM.
Četrtek 3.7.
HRANA / ENERGIJA
Užitne revolucije: hrana, moč in postkapitalistični boji
Kakšna je vloga hrane v družbeno-ekološki postkapitalistični preobrazbi? Predavanje kritično obravnava napetosti, ki so neločljivo povezane s prehranskim aktivizmom, pri čemer se osredotoča na teoretične in praktične razsežnosti prehranske pravičnosti in prehranske suverenosti. Raziskuje različne pristope k moči, državi in skupnosti ter ocenjuje njihove posledice za sistemske spremembe. Poleg tega se sprašuje o presečiščih med alternativnimi prehranskimi mrežami, oblikovanjem družbenih gibanj in sklepanjem zavezništev po načelu »enotnosti v različnosti« ter poudarja njihovo vlogo pri spodbujanju radikalnih subjektivitet in razvijanju emancipatorne prihodnosti.
10:30 Odmor
Ruralna regeneracija na Kitajskem
V predavanju so predstavljene strategije obnove kitajskega podeželja v času razkroja finančnega imperializma. Predstavlja tudi primere inovativnih tehnoloških poskusov za ekološko preobrazbo in krepitev kolektivnih vaških gospodarstev za revitalizacijo podeželja.
Na poti k postkapitalističnemu razvoju obnovljivih virov energije: premisleki in prakse
Socialno-ekološko opustošenje zaradi kapitalogenih okoljskih in podnebnih sprememb je že tu. Hegemonski, tehnično-upravljavski pristopi k blažitvi podnebnih sprememb, kot so obsežni projekti obnovljivih virov energije, krepijo kapitalizem in povzročajo nadaljnje opustošenje. Številne pobude, boji in prakse po vsem svetu jim aktivno nasprotujejo in ustvarjajo različne svetove, ki temeljijo na skrbnih odnosih. Na podlagi pristopa ekologij skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov se bo predavanje osredotočilo na rekonceptualizacije, prakse in strategije za prehod k postkapitalističnemu razvoju obnovljive energije, temelječem na skupnem, ki podpira emancipacijo, mnogostransko ustvarjanje sveta in bolj cvetoče socioekologije.
Spraševali se bomo, kakšen je lahko naš ponoven premislek o obnovljivi energiji, če želimo podpreti drugačnost, avtonomijo in uspešno prihodnost, kakšna spoznanja prinašajo preobrazbene pobude (na področju energije), kako lahko praktično gradimo projekte za obnovljive vire energije, ki temeljijo na skupnem in skrbnih odnosih, kakšne politike in strategije so potrebne za egalitarne sisteme obnovljivih virov energije ter kako lahko takšne politike in strategije spodbujajo širše družbeno-ekološke spremembe.
13:00 Kosilo
V zadnjem desetletju se znanstvene in raziskovalne institucije intenzivno zelenijo. Okoljska kriza postaja eno od osrednjih stebrov sodobnih kurikulumov. A hkrati se zdi, da se s proučevanjem okoljske krize in zelenega prehoda dogaja vse bolj jasna demarkacija, pri čemer – tudi navzven kritična – vednost ostaja trdno znotraj akademskih ali tehnokratskih okvirov. Kako se lahko kot raziskovalci prebijemo iz teh okoliščin in prispevamo k družbeno-okoljski preobrazbi, ki bo služila interesom večine?Ali če obrnemo vprašanje: kako lahko aktivizem, ki zaradi ločenosti od kritične teorije prevzema oblike akcionizma, povežemo z raziskovanjem pogojev napredne praktične dejavnosti, ki lahko razgiba množice v prizadevanje za pravičen zeleni prehod?
V razpravi, ki jo bomo otvoriti s prispevkoma o so-raziskovanju in participatornem akcijskem raziskovanju, bomo izpostavili alternativen pristop k raziskovanju in produkciji vednosti. Raziskovalka in raziskovalec v tem primeru nista več zunanji “modreca”, ki določata, katere problematike naj imajo družbeno veljavo, ampak skupaj z raziskovano skupino oblikujeta bistvena vprašanja. Obenem nista ločena od družbene realnosti objekta svojega raziskovanja: tekom raziskave ljudje niso več objekt, ampak sodelujoči v raziskavi, s čimer postajajo raziskovalci svojega položaja; vednost, ki je proizvedena pa lahko dobi emancipatorno razsežnost. Raziskovalka in raziskovalec se spustita v družbene boje in megafon kritične teorije uporabita za artikulacijo prizadevanj za pravični zeleni prehod od spodaj, s čimer prispevata k formiranju subjektov teh bojev.
Panelista: Rita Calvario, Lorenzo Feltrin
Moderator: Boštjan Remic
15:15 Odmor
Doktrorski študenti bodo na kratko predstavili glave teze in ideje svojega dela oz. člankov.
- Jeremy Lienaert, Rio Alfajri, Daria Laricheva, Santos Catarina
Moderira: Sultana Jovanovska
V četrtek, 3. julija, ob 18.00 vas vabimo, da se z nami odpravite na kolesarski izlet po nekaterih osrednjih delih Ljubljane. Kolesarili bomo v približno 10-kilometrskem krogu s startom in ciljem pri Okoljskem centru nevladnih organizacij (Trubarjeva cesta 50).
Na poti si boste lahko sami ustvarili mnenje, ali so Ljubljana in njeni prebivalci našli dobre strategije za reševanje podnebne krize. Obiskali bomo različne pobude skupnosti in konkretne podnebne projekte. Značaj izleta je nešporten, lahkoten, poučen, na poti pa si boste lahko ogledali nekaj glavnih ljubljanskih znamenitosti.
Izlet bo vodila Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, v sodelovanju z lokalnimi strokovnjaki. Zaradi logističnih razlogov je število udeležencev omejeno na 25. Udeleženci, ki nimajo kolesa, si ga bodo lahko brezplačno izposodili.
Ekskurzijo izvaja: Jonas Sonnenschein
Izvirna alternativna tura po Ljubljani, ki poteka redno od leta 2017. Čeprav ne škrtari s klasičnimi znamenitostmi, je nabita z alternativno umetnostjo, neodvisnimi življenjskimi stili in angažiranimi politikami. Tura namreč kombinira ulično kulturo in zgodovinske spomenike, avantgardne prostore in Staro Ljubljano, grafitirana pročelja in mostove Ljubljanice. Pelje vas seveda tudi v srce Metelkove in (nekdanje) Tovarne Rog.
Turo izvaja: https://ptich.si/.
Prispevek 10 EUR .
Ob večerih bomo razprave in polemike nadaljevali v sproščenem vzdušju. Ob pivu ali limonadi v kavarni SEM.
Petek 4. 7.
ODRAST
Strategije odrasti za družbeno-ekološko preobrazbo
Kako lahko pride do družbeno-ekološke preobrazbe? Predavanje bo to vprašanje obravnavalo na podlagi akademsko-aktivistične razprave o odrasti. Odrast bomo uporabili, da bi pokazali, zakaj je nenehno prizadevanje za gospodarsko rast problematično, in predstavili alternative rasti in kapitalizmu, pri čemer so v ospredju ekološka trajnost, socialna pravičnost in blaginja. V zadnjem času je postalo ključno vprašanje, kako spodbujati te alternative in doseči družbeno-ekološko preobrazbo naših družb, torej vprašanje strategije. Predavanje predstavlja strategijo kot dinamičen koncept in utemeljuje pomen analitičnega razmišljanja o njej. Na podlagi besednjaka Erika Olina Wrighta, od katerega se sicer odmakne, predstavi tri načine preoblikovanja, njim ustrezne strateške logike in dinamiko med njimi, kar pomaga pri usmerjanju, odločanju in razmišljanju o strateških konfiguracijah v različnih okoliščinah.
10:30 Odmor
Doktrorski študenti bodo na kratko predstavili glave teze in ideje svojega dela oz. člankov.
- Sumiran Rastogi & Balbina Nyamakura, Isa Sánchez Cecilia, Janette Kotivirta, Davorin Žnidarič
Moderira: Sultana Jovanovska
11:45 Odmor
Zaključna razprava je namenjena refleksiji poletne šole, razpravi o novih konceptih in izmenjavi idej za prihodnja prizadevanja v smeri pravičnega zelenega prehoda.
Na podlagi člankov, ki jih bodo pripravili doktorski študenti, bomo izluščili nekaj ključnih tez, ki bodo služile kot okvir za razpravo o strategijah in taktikah.
Moderirata: Boštjan Remic, Sultana Jovanovska
13:30 Kosilo
KIN ČI LAU
je ustanovna članica Globalne univerze za trajnostni razvoj in vodja njene izvršne ekipe. Poučuje na univerzi Lingnan in je članica odbora PeaceWomen Across the Globe. Pisala je že o ekoloških in družbeno-gospodarskih trajnostnih praksah Kitajske, katastrofi v Fukušimi, zapatistih, tradicionalni kitajski medicini, alternativnih teorijah in praksah, ženskih gibanjih in subalternih študijah.
RITA CALVARIO
je raziskovalka pri DINÂMIA’CET-Iscte, Centru za socialno-ekonomske in teritorialne študije na Univerzi v Lizboni. Z bogatimi izkušnjami na področju sociologije podeželja, kmečkih študij in politične ekologije se pri svojem delu osredotoča predvsem na družbena gibanja na podeželju, agrarne spremembe, prehrambene prehode in alternative ter dinamiko moči v agroživilskih sistemih, zlasti v južni Evropi.
SINAN EDEN
je aktivist Climáxima. Njegove bogate izkušnje vključujejo vse od neposrednega delovanja do oblikovanja zavezništev, od mobilizacije do mednarodnega dela na različnih področjih, vključno s pravičnim prehodom, podnebno pravičnostjo, energetsko demokracijo, politično ekologijo, socialnimi gibanji, strategijo in organizacijo. Sinan je soavtor nedavno izdane knjige ‘All In: a revolutionary theory to stop climate collapse’ o strategiji in organizaciji na ravni gibanj.
ZOI CHRISTINA SIAMATA
je antropogeografinja in politična ekologinja, ki trenutno sodeluje z Oddelkom za zgodovino in filozofijo znanosti univerze v Atenah. Njene raziskave in publikacije se osredotočajo na tako imenovane obnovljive vire energije in energetske tranzicije z vidika kritike in transformativnih alternativ.
JEKATERINA ČERTKOVSKAJA
je raziskovalka na Univerzi Lund, kjer se ukvarja s študijami odrasti in kritične organizacije, s poudarkom na strategijah družbeno-ekološke preobrazbe. Je soavtorica knjig ‘Degrowth & Strategy’ ter ‘Towards a Political Economy of Degrowth’.
MICHAEL J. ALBERT
je predavatelj globalne okoljske politike na Univerzi v Edinburgu. V njegovi prvi knjigi ‘Navigating the Polycrisis: Mapping the Futures of Capitalism and the Earth’ se ukvarja z možnimi prihodnostmi svetovnega sistema v dobi križajočih se kriz in si predstavlja načine družbeno-ekološke preobrazbe onkraj kapitalizma.
LORENZO FELTRIN
je prejemnik štipendije Marie Curie Global Fellowship na Oddelku za humanistiko Univerze Ca’ Foscari v Benetkah. Raziskovalno se ukvarja s tematikami delavstva, družbenih gibanj in politične ekologije. Njegov aktualni projekt se navezuje na politično ekonomijo fosfatov ter zgodovino delavskih in okoljskih konfliktov v kraju Porto Marghera v Benetkah.
JOŽE VOGRINC
je upokojeni sociolog. Predaval je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je med drugim predaval o družbenih spremembah in razvoju; zdaj ga zanima historični materializem kot teorija reprodukcije družbenih odnosov.
FEYZI ISMAIL
poučuje na univerzi Goldsmiths v Londonu. Njeno raziskovanje obsega politike protestov, delavstva in podnebne krize, strategije in organiziranje družbenih gibanj, nevladne organizacije in antiimperializem. Dejavna je v britanskem protivojnem in sindikalnem gibanju.
CUI SIT (MARGARET JADE)
je izredna profesorica na Inštitutu za obnovo kitajskega podeželja na jugozahodni univerzi v Chongqingu na Kitajskem. Je članica upravnega odbora Azijske regionalne izmenjave za nove alternative (ARENA). Je ena od ustanovnih članic Globalne univerze za trajnostni razvoj in osrednja članica sedanjega gibanja za obnovo podeželja (od leta 2000 do danes) na Kitajskem.movement (2000 – the present) in China.
STÅLE HOLGERSEN
je višji predavatelj na Univerzi v Stockholmu na Švedskem. Njegova najnovejša knjiga je Against the Crisis: Gospodarstvo in ekologija v gorečem svetu. Holgersen je pred tem objavil vrsto knjig, med njimi White Skin, Black Fuel: On the Danger of Fossil Fascism (z The Zetkin Collective in Andreasom Malmom) ter souredil Political Ecologies of the Far Right: Fanning the Flames. Trenutno se ukvarja z urbanističnim načrtovanjem in razvojem, razredi, krizami in podnebjem, urbano in socialno geografijo ter trajnostnim razvojem in podnebnim zanikanjem.
ORGANIZATORJI
Kontakt
- info@politicalecology-ljubljana.si
Povezave
Financerji
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Za izražena mnenja in informacije v dokumentu odgovarja samo avtor (ali avtorji) in ne odražajo nujno uradnega stališča Evropske unije.
Slovenščina 
English (UK)