gareth dale
PONEDELJEK, 1.7. 2024
Kaj je zeleni prehod, zakaj poteka tako počasi, kdo stoji za nasprotovanjem in kaj naj sploh storimo?
Predavanje začne s kritičnim pregledom glavnih opisov zelenega prehoda: pluralističnih in tehnokratskih zgodb o vladah, podjetjih in posameznikih, ki spreminjajo politike in prakse, s katerimi se človeška družba približuje cilju »ničelnih« emisij toplogrednih plinov in izboljšanja stanja okolja. Nato obravnava razlage, zakaj prehod poteka tako počasi (podnebne spremembe kot »zloben problem«, »težave s kolektivnim delovanjem«, ki se pojavljajo pri njihovem blaženju, in tako naprej). S kritiko takšnih opisov se oriše alternativa, ki v ospredje postavlja sistemske odnose moči. Kot študija primera se obravnavata prisila gospodarske rasti in fetišizem tehnologije. S tega zornega kota se gleda na vprašanje protiokoljskih odzivov z nove smeri. Sklepni del je posvečen vprašanjem strategije, vključno z odrastjo in zelenim novim dogovorom.
maura benegiamo
PONEDELJEK, 1.7. 2024
Pravični zeleni prehod in politika vrednosti s kmetijskega zornega kota
Kmetijski sektor ima osrednjo vlogo v kontekstu svetovne ekološke krize in strategij zelenega prehoda. Obenem je strateško polje za preoblikovanje odnosov med kapitalom in naravo. V predavanju avtorica predstavi svoje raziskave o treh konfliktnih področjih politik zelenega prehoda, ki se nanašajo na kmetijstvo: politika biogoriv in prilaščanje zemlje, tehnično-znanstvene inovacije in kmetijsko-ekološki upor ter vloga dela v modelu digitalnega kmetijstva. Avtorica koncepte komentira in razpravlja o posebni politiki vrednosti, ki jo vključujejo ti procesi, na katerih temelji ekstraktiven in špekulativen značaj zelenega kapitalizma, pa tudi alternativna in nasprotujoča se razmišljanja in zavezništva, ki slednjega preizprašujejo, ter o njihovi vlogi pri oblikovanju pravičnega zelenega prehoda za vse.
kai heron
PONEDELJEK, 1.7. 2024
Od kvazi obilja do radikalnega obilja: Teorija o ekosocialističnem prehodu z javno-skupnostnimi partnerstvi
Živimo v svetu kvazi obilja. To je svet, v katerem imamo preveč tistega, česar ne potrebujemo, in premalo tistega, kar potrebujemo. Kvazi obilje mikroplastike, toplogrednih plinov, zanič blaga in zasebnega dobička, ki ga ustvarjamo z izkoriščanjem zemlje, morja in delovne sile. Predavanje prinaša vprašanja o tem, kako lahko enkrat za vselej opravimo s svetom kvazi obilja. Pri tem se opira se na teorijo revolucionarnega prehoda Istvana Meszarosa in težave pri uvajanju javno-skupnostnih partnerstev v Združenem kraljestvu.
DELAVNICA: GIUSTINA SELVELLI
PONEDELJEK, 1.7. 2024
Iskanje izgubljenih eko-kulturnih krajin na zemljevidu: Pogled z vidika manjšine
V zadnjem stoletju je gospodarski razvoj z obličja Zemlje izbrisal nešteto okoljskih in kulturnih krajin, med katerimi so bile številne poseljene z avtohtonimi skupnostmi in etničnimi manjšinami. Kaj je v pripovedih in zavesti večinskega prebivalstva sploh ostalo od te zatrte zgodovine? Na delavnici bodo udeleženci na zemljevidu sveta poiskali nekatere od teh izgubljenih krajev. Razmišljali bodo o nenehnem tveganju, s katerim se danes kljub razpravam o zelenem prehodu srečuje raznovrstna ekološko-kulturna dediščina.
james meadway
TOREK, 2.7. 2024
Po koncu sveta: gospodarska pravičnost v dobi časovno neomejene krize
Podnebne spremembe in naravna kriza se neizprosno pomikajo v središče našega življenja: okoljska nestabilnost se nam vsem vsiljuje na način brez primere v zgodovini sodobnega človeka. Ta ekološki prehod poteka prek struktur kapitalizma in tvori edinstveno, časovno neomejeno krizo; v nasprotju s preteklimi krizami se ta niti načeloma ne more stabilizirati. Potrebna je nova politika gospodarske in okoljske pravičnosti, ki bo temeljila na odpravljanju nestabilnosti.
mariano féliz
TOREK, 2.7. 2024
Odvisnost, »zeleni« prehod in težave skupnosti: Argentina kot poskusni teren za nov val plenitev
Argentina je že desetletje v globoki krizi. Vodilne kapitalske klike so poskušale preoblikovati in poglobiti odvisnost gospodarstva, tako da so pospeševale proces prehoda v vrednostne verige zelenega kapitalizma in izrazitega izkoriščanja. Poskusile so z vpeljavo zelenih razvojnih strategij in pod (paleo)liberalistično vlado Javierja Mileia spodbujajo skrajne oblike plenjenja ozemelj in skupnih dobrin. V izrazitem odporu ljudje branijo svoja življenja in sredstva za preživljanje ter ustvarjajo nove oblike družbene reprodukcije.
danijela dolenec
TOREK, 2.7. 2024
Zelena levica na oblasti
Predavanje se bo začelo s pregledom urbanih gibanj v jugovzhodni Evropi, pri čemer se bomo posvetili skupnim značilnostim konteksta ter strategij, nato pa se bomo poglobili v gibanje Možemo! in problem pridobivanja oblasti z leve perspektive.
Opirajoč se na Foucaultovo tezo, da ima levica ideologijo, ki racionalizira njeno moč, nima pa lastnih institucionalnih praks za doseganje svojih ciljev, bomo analizirali našo izkušnjo moči v Zagrebu s posebnim ozirom na našo spremembo politike ravnanja z odpadki v mestu in vlogo, ki jo ima komunala pri vzpostavljanju zmogljivosti za transformativne spremembe.
SREDA, 3.7. 2024
Skupnostna energija: priložnosti in ovire za pravičen energetski prehod
Predstavitev v kritični luči obravnava vpliv liberalizacije energetskega trga v Evropi. V raziskavah skupnih virov raziskuje skupne energetske vire kot politično hipotezo, ki lahko vpliva na sedanji energetski sistem in ga preoblikuje. Skupni energetski viri so viri, ki jih upravlja skupnost in/ali v središče postavljajo državljane ter spodbujajo energetsko demokracijo, pravičnost in trajnost. Študije primerov skupnih energetskih virov v Barceloni in Kataloniji prikazujejo praktični vidik tovrstnih virov. Predstavitev pokaže tudi, kako lahko s skupnimi energetskimi viri podpremo pravičen energetski prehod in pravičnejši energetski sistem.
lavinia steinfort
SREDA, 3.7. 2024
Demokratizacija in povrnitev nadzora nad javnimi storitvami iz vidika lastništva in upravljanja
Predavanje govori o usmeritvi inštituta TNI na področju energetske demokracije, vključuje pa tudi kratek pregled ponovnega prevzema in demokratizacije javnih storitev. Posvetili se bomo občinskim energetskim prehodom po Evropi in prizadevanjem EU za liberalizacijo in privatizacijo energetskih sektorjev držav članic.
Kot kaže raziskava, ki vključuje 15 »zelenih« multinacionalk, je energetski prehod žrtev poslovnih interesov. Kateri so prevladujoči miti o energetskem prehodu, ki ogrožajo razogljičenje? Zakaj bi si morali prizadevati za ljudski prevzem energetskega sistema ter združiti moči v boju za deprivatizacijo, dekolonizacijo in demokratizacijo energije?
chris vrettos
SREDA, 3.7. 2024
Energijo ljudem: energetske skupnosti kot radikalno realistične rešitve
Ali je odpor do zelenih politik (t. i. greenlash) res tako velik ali pa si ljudje želijo zgolj pravičnejše razporeditve ekonomskih koristi podnebnega prehoda? Energetske skupnosti so konkretno orodje, s katerim lahko zagotovimo demokratičen in pravičen prehod na zeleno energijo. Gre za lokalne skupine, mala in srednje velika podjetja ter občine, ki skupaj razvijajo projekte obnovljivih virov energije, s čimer zagotavljajo velike gospodarske koristi za lokalno skupnost in hkrati spodbujajo sprejemanje obnovljive energije. V zadnjih letih je Evropska komisija pripravila zakonodajo, ki podpira to področje, kar je med drugim dosegla s spremembami zakonodaje v zvezi z zelenim dogovorom. Na ta način države članice spodbuja, da vključijo energetske skupnosti v priobalne vetrne elektrarne, prenovo stanovanj, električno mobilnost in na splošno v vse dejavnosti energetskega sektorja. Energetski in podnebni prehod bosta uspešna le, če poskrbimo za večjo raven demokracije in pravičnejšo porazdelitev ekonomskih koristi.
melissa garcia lamarca
ČETRTEK, 4.7. 2024
Zelena mesta za koga? Premislek o javnem, zasebnem in skupnem v urbanem prostoru in stanovanjskem vprašanju
Ustvarjanje bolj zelenih in trajnostnih mest vse bolj postaja prioriteta po vsem svetu. Toda komu so ta mesta namenjena? Predavanje bo izpostavilo nekatera glavna nasprotja, povezana z javnim, zasebnim in skupnim v današnjih mestih s poudarkom na financializaciji stanovanj, zeleni gentrifikaciji in zelenemu financiranju. Predavanje govori tudi o tem, kaj je mogoče storiti, da bi mesto razmišljalo in delovalo kot skupnost, pri čemer se nasloni tako na radikalne politične posege kot tudi ukrepe na lokalni ravni ter vprašanja razsežnosti in politike pravičnega prehoda mest.
martin valinger
ČETRTEK, 4.7. 2024
Transformativna urbana dinamika v Ljubljani: Med javnim, zasebnim in skupnostnim
Predavanje se bo podrobno posvetilo transformativnim dinamikam, ki oblikujejo urbane krajine v postsocialističnih mestih, s posebnim poudarkom na Ljubljani. Naslovilo bo razvoj modela urbanističnega načrtovanja in upravljanja, in sicer od povojnega »modernističnega« načrtovanja do sodobne prevlade tistega, kar pogosto imenujemo investitorski urbanizem. Na podlagi te analize si bomo ogledali, kako so odprti javni in skupnostni prostori danes postali politični teren, kjer se različni javni, zasebni in skupnostni interesi ter agende prepletajo na pogosto nenavadne načine in postavljajo temelje za negotove razvojne smernice.
vishwas satgar
PETEK, 5.7.2024
Prehod onkraj planetarnega ekocida: transformativne politike in odziv skupnosti
Od prehoda na industrijski kapitalizem se je akumulacija kapitalizma na račun ekocida (množičnega uničevanja človeškega in nečloveškega življenja) razplamtela na globalni ravni. Akumulacija ima korenine globoko v kolonialnih interakcijah in ograjevanju skupnega premoženja. Ta logika, ki temelji na binarnih odnosih med človekom in naravo, je dosegla točko, pri kateri grozi, da nas bo nepovratno zasukala v novo stanje Zemlje, ki bo katastrofalno vplivalo na človeško in nečloveško življenje, družbeno-ekološke sisteme in procese. Trenutna usmeritev akumulacije z ekocidom ogroža vse. Zato v ospredje stopa transformativna politika, ki ponuja nov nazor in novo pojmovanje političnega, pri čemer poudarja pomen skupnega premoženja (zemlje, vode, biotske raznovrstnosti, ustvarjalnega dela, energije, zemeljskih odnosov in kibernetske sfere), ki je ključnega pomena za poglobljene in pravične prehode na različnih ravneh. Predavanje bo govorilo o transformativni politiki, ki je plod več kot treh desetletjih upora, in predstavilo več primerov različnih razsežnosti, ki segajo onkraj ekocida.
Delavnica: Maja Simoneti
PETEK, 5.7.2024
Sodelovanje javnosti v urejanju prostora: Od pravice do potrebe, od dobre prakse do kulture sodelovanja
Približali si bomo prakso sodelovanja javnosti v urejanju prostora in skušali preko različnih primerov razumeti, kako sodelovanje vpliva na načrtovanje in upravljanje prostora, na rešitve, posameznika in skupnost. Kratek uvod in predstavitev primerov bosta izhodišče za razpravo o tem, kako se hitro in učinkovito premakniti od pravice in potrebe po sodelovanju od dobre prakse in kulture sodelovanja. Danes vedno več primerov dobre prakse potrjuje tezo, da sodelovanje javnosti, prebivalcev in drugih zainteresiranih akterjev deluje v korist reševanja problemov in skupnosti. Celo več, številni javno politični ukrepi in priporočila se opirajo na koncepte povezovanja akterjev in sodelovanje v urejanju prostora. Hkrati pa smo ves čas priča preizkušanju meja in je izključevanje javnosti v procesih načrtovanja in upravljanja klasični manever za doseganje ciljev, ki niso nujno v javnem interesu. Civilne iniciative so pri tem stranski pojav, ne bistvena sestavina sodelovanja javnosti v urejanju prostora.
Fotografije: Katja Cankar
Kontakt
- info@politicalecology-ljubljana.si
Povezave
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Za izražena mnenja in informacije v dokumentu odgovarja samo avtor (ali avtorji) in ne odražajo nujno uradnega stališča Evropske unije.
Slovenščina 
English (UK)