STåle holgerson
PONEDELJEK, 30.6. 2025
Ekosocializem proti krizi kapitalizma
Današnja gospodarska in ekološka kriza nista izjemi v sicer delujočem sistemu, temveč sestavni del njegovega delovanja. Naivno je, če te pretrese razumemo kot priložnost za reformo ali revolucijo. So temelj statusa quo. Na srečo začarani krog, ki vzdržuje kapitalizem, ne temelji na železnem zakonu. Naša zgodovinska naloga ob soočanju s podnebno krizo je, da ustvarimo zgodovinsko izjemo od tega pravila. Kapitalizem proizvaja krize, krize pa reproducirajo kapitalizem. Potrebujemo ekosocialistični izhod.
Predavanje predstavi okvir za razumevanje kriz kapitalizma in ponudilo razmislek o tem, kakšen bi lahko bil ekosocialistični odziv na podnebno krizo: zakaj moramo začeti s predpostavko, da krize same po sebi ne delujejo v našo korist, kako strogi binarizmi med socialističnim eko-modernizmom in odrastjo zakrivajo resnično kompleksnost in kako je podnebni aktivizem (najpogosteje) razredni boj.
Jože Vogrinc
PONEDELJEK, 30.6. 2025
Reprodukcija družbenih razmerij kot orientacijski okvir okoljskih strategij in taktik
Okoljskih gibanj, katerih cilj je odrast ali vsaj trajno in pravično zmanjšanje porabe energije, v trumpovskem svetu zaostrene negotovosti ni priporočljivo vezati na zeleni prehod kot neposreden cilj. Potrebne so dolgoročne strategije z množico starih in novih taktik, ki upoštevajo kompleksno večplastnost družbenih procesov transformiranja okolja.
Reprodukcijo družbenih razmerij obravnavamo kot sklop prepletenih procesov ohranjanja in spreminjanja okolja in družbenih odnosov na vseh ravneh, od osebne prek lokalne in državne do svetovne, povsod kot družbeno (kulturno, politično) in biološko dogajanje obenem. To dogajanje je na različnih ravneh različno uprostorjeno (npr. koncentrirano ali razpršeno) in ima specifične časovne poteke (npr. enkratnost ali ponovljivost, različne intenzitete).
Ekološka teža neke družbene prakse je več kot seštevek individualnih ogljičnih (ali npr. digitalnih) odtisov. Na različnih ravneh prostorskosti ima praksa različne ekonomske implikacije, na vsaki ravni je drugače odvisna od političnih danosti, skupinskih pripadnosti in kulturnih vzorcev, na vsaki ravni poteka komunikacija drugače. Ima različne naravne pogoje in biološke posledice v prostoru in času, kadar je raven obravnave bivanjsko okolje posameznika, ali ko gre za posredne učinke družbenih vezi nekoga na biotske in abiotske ekološke procese na Zemlji.
Shema RPR naj služi izdelovanju strategij in taktik. Posamezna točka v njej je vozlišče odnosov, ki jih lahko raziskujemo navpično med ravnmi ali v odnosu do drugih akterjev tu in zdaj v prostoru in času. Najbolj nujno pa je bolje razumeti umeščenost individualnega angažmaja v labilno okolje institucij.
lau kin či
TOREK, 1.7. 2025
Podrejena perspektiva prizadevanj ljudskih množic za ekološko civilizacijo
Odkar je bil koncept ekološke civilizacije leta 2018 zapisan v Ustavo Ljudske republike Kitajske, se spodbuja kot ključna državna strategija v odgovor na strategijo razvoja in degradacijo okolja. Kaj bi to lahko pomenilo za Kitajsko in svet? Predavanje obravnava izzive in možnosti, poudarja pomen uporabe podrejene perspektive, izpostavljena pa so tudi prizadevanja ljudskih skupnosti pri oblikovanju uspešne poti za ekološko civilizacijo.
mICHAEL J. ALBERT
TOREK, 1.7. 2025
Usmerjanje evropske polikrize proti postkapitalistični preobrazbi
Predavanje obravnava izzive in priložnosti, ki jih razvijajoča se polikriza ustvarja za gibanja, ki si prizadevajo za postkapitalistično preobrazbo, pri čemer je poudarek na evropskem kontekstu. Zagovarjali bomo stališče, da je potrebna analiza polikrize, ki osvetli prostor političnih možnosti ter opredeli ovire in kompromise, med katerimi morajo krmariti protihegemonska gibanja.
Najprej analizira trenutno polikrizo v Evropi, predvsem z osredotočenjem na nekatera ključna presečišča med podnebno krizo, gospodarsko stagnacijo, energetsko in prehransko krizo, krizo oskrbe, krizo demokracije, vojno v Ukrajini in Trumpovimi trgovinskimi vojnami. Nato se na kratko ustavimo pri tem, kako te prepletene izzive trenutno oblikujejo politične elite EU in zakaj njihovi predlagani odzivi skoraj zagotovo ne bodo ustrezno rešili te polikrize.
Nazadnje se dotakne tudi različnih kompromisov in tveganjih, s katerimi bi se soočili v različnih možnih scenarijih, ter o protihegemonističnih koalicijah in strategijah, ki bi lahko omogočile njihovo uresničitev.
FEYZI ISMAIL
TOREK, 1.7. 2025
Mobilizacija proti ekološki ceni imperializma in vojne
Vojskovanje, vključno z naložbami v vojaško infrastrukturo in njenim vzdrževanjem, je ključen dejavnik globalnih izpustov ogljika in uničevanja okolja. Stopnjevanje nevarnosti vojne na Bližnjem vzhodu, začenši z nenehnim uničevanjem Palestine s strani Izraela in ZDA, posredniška vojna z Ukrajino in vse večja vojaška mobilizacija proti Kitajski pomenijo potencialno povečanje izpustov v velikem obsegu. Kljub temu je ekološka cena imperializma premalo poudarjena.
Zdi se, da so vojaški proračuni in nacionalna varnost zunaj nadzora. V Združenem kraljestvu se bodo obrambni izdatki do leta 2027 povečali na 2,6 % BDP, do leta 2030 pa na 3 % na račun mednarodne pomoči in nacionalne blaginje. Poleg nacionalne varnosti se kot lažni razlog za porabo navaja ustvarjanje prostih delovnih mest. Toda ocenjuje se, da naj bi proizvodnja orožja neposredno zaposlovala le 135.000 ljudi. Večina delavcev podpira prehod iz obrambne industrije, če ta pomeni dobra delovna mesta, poštene plače in možnosti za prekvalifikacijo, vendar pa sindikalne birokracije na splošno dajejo prednost neposrednim gospodarskim težavam pred resno razpravo o vojaško-industrijskem kompleksu ali podnebni krizi.
Predavanje obravnava ekološke razsežnosti imperialistične vojne, ocenjuje ekološko škodo, ki jo te vojne povzročajo, in nakazuje, kaj bi lahko vključeval pravičen zeleni prehod v obrambni industriji. Navsezadnje, če se podnebne krize ni mogoče lotiti brez demilitarizacije, pravičen prehod ne zahteva le sodelovanja in mobilizacije delavcev v industriji, temveč tudi oblikovanje protiimperialističnih gibanj.
lorenzo feltrin
SREDA, 2.7. 2025
Delavci in kapitalocen: v ekološki krizi in proti njej
Smo v ekološki krizi, in to ne le kot žrtve okoljskega opustošenja, ki je na svetovni ravni neenakomerno porazdeljeno po križajočih se hierarhijah razreda, rase in spola. Smo sestavni del krize, in sicer zato, ker se v naši družbi velika večina zanaša na kapitalistično delo (svoje ali drugih), da bi si lahko plačali stvari, ki jih potrebujemo za preživetje. To pomeni tudi, da smo odvisni od neskončne rasti blagovne proizvodnje, ki opredeljuje kapitalizem in poganja ekološko krizo.
Zlasti reprodukcija delavskega razreda kot razreda je povezana z reprodukcijo kapitala kot družbenega razmerja in obratno. Kljub temu ima vključevanje delavcev v kopičenje kapitala tudi antagonistično plat, ki izvira iz njihove ločenosti od proizvodnih sredstev, zato je delo potencialno ključni kolektivni akter, potreben za reševanje ekološke krize.
Ta predstavitev s pomočjo analize delavskega razreda ter primerov boja delavcev pristanišča Porto Marghera proti škodljivosti v epohalnem letu 1968 v Italiji in novejšega spora delavcev nekdanje avtomobilske tovarne GKN v Firencah za ekološko preobrazbo od spodaj obravnava preobrazbo globalnega delavskega razreda skozi zadnja desetletja in ponuja vpogled v možnosti zbliževanja med mobilizacijo na delovnem mestu in v skupnosti za alternative dilemi delovna mesta proti okolju v kontekstu ekološke krize.
sinan eden
SREDA, 2.7. 2025
Strategije na ravni gibanja od spodaj in na levo: kampanja za podnebna delovna mesta
Dejstvo, da ekosistem gibanja za podnebno pravičnost potrebuje hkrati množično gibanje in preobrazbene ambicije, je v sedanjem času izrednih podnebnih razmer in obenem jasnega avtoritarnega obrata vlad obrobno. Prav zato se mora nekdo tega lotiti. Vendar ponavljanje te trivialne ugotovitve brez strateškega posega (intelektualizma ali teoretske higiene) in brez jasnega razumevanja ekosistema gibanja (pri čemer je zreduciran na amorfno raznolikost, kjer je vsak pristop enako sprejet) ne spremeni naše stvarnosti.
To je propozicijsko predavanje, v izhodišču katerega je globok občutek razočaranja, tesnobe in odgovornosti. Najprej bomo razpravljali o tem, kaj pomeni strategija na ravni gibanja, pri čemer bomo uporabili orodja, predstavljena v knjigi All In: a revolutionary theory to stop climate collapse (Celovit pristop: revolucionarna teorija za zaustavitev podnebnega zloma), ki je izšla pred nedavnim. Potem bomo preučili konkretne izkušnje kampanj za podnebna delovna mesta pri oblikovanju enotnega okvira za sindikate in skupine za podnebno pravičnost. Tovrstne kampanje, ki so se začele po letu 2010, so razvili v različnih državah, doživele pa so različne stopnje uspeha ter različne vrste neuspeha.
rita calvario
ČETRTEK, 4.7. 2025
Užitne revolucije: hrana, moč in postkapitalistični boji
Kakšna je vloga hrane v družbeno-ekološki postkapitalistični preobrazbi? Predavanje kritično obravnava napetosti, ki so neločljivo povezane s prehranskim aktivizmom, pri čemer se osredotoča na teoretične in praktične razsežnosti prehranske pravičnosti in prehranske suverenosti. Raziskuje različne pristope k moči, državi in skupnosti ter ocenjuje njihove posledice za sistemske spremembe. Poleg tega se sprašuje o presečiščih med alternativnimi prehranskimi mrežami, oblikovanjem družbenih gibanj in sklepanjem zavezništev po načelu »enotnosti v različnosti« ter poudarja njihovo vlogo pri spodbujanju radikalnih subjektivitet in razvijanju emancipatorne prihodnosti.
tsui sit
ČETRTEK, 4.7. 2025
Ruralna regeneracija na Kitajskem
zoi kristina siamanta
ČETRTEK, 4.7. 2025
Na poti k postkapitalističnemu razvoju obnovljivih virov energije: premisleki in prakse
Socialno-ekološko opustošenje zaradi kapitalogenih okoljskih in podnebnih sprememb je že tu. Hegemonski, tehnično-upravljavski pristopi k blažitvi podnebnih sprememb, kot so obsežni projekti obnovljivih virov energije, krepijo kapitalizem in povzročajo nadaljnje opustošenje. Številne pobude, boji in prakse po vsem svetu jim aktivno nasprotujejo in ustvarjajo različne svetove, ki temeljijo na skrbnih odnosih. Na podlagi pristopa ekologij skupnosti na področju energije iz obnovljivih virov se bo predavanje osredotočilo na rekonceptualizacije, prakse in strategije za prehod k postkapitalističnemu razvoju obnovljive energije, temelječem na skupnem, ki podpira emancipacijo, mnogostransko ustvarjanje sveta in bolj cvetoče socioekologije.
Predavanje preizprašuje kakšen je lahko naš ponoven premislek o obnovljivi energiji, če želimo podpreti drugačnost, avtonomijo in uspešno prihodnost, kakšna spoznanja prinašajo preobrazbene pobude (na področju energije), kako lahko praktično gradimo projekte za obnovljive vire energije, ki temeljijo na skupnem in skrbnih odnosih, kakšne politike in strategije so potrebne za egalitarne sisteme obnovljivih virov energije ter kako lahko takšne politike in strategije spodbujajo širše družbeno-ekološke spremembe.
ekaterina čertkovskaja
PETEK, 5.7. 2025
Strategije odrasti za družbeno-ekološko preobrazbo
Kako lahko pride do družbeno-ekološke preobrazbe? Predavanje bo to vprašanje obravnavalo na podlagi akademsko-aktivistične razprave o odrasti. Odrast bomo uporabili, da bi pokazali, zakaj je nenehno prizadevanje za gospodarsko rast problematično, in predstavili alternative rasti in kapitalizmu, pri čemer so v ospredju ekološka trajnost, socialna pravičnost in blaginja. V zadnjem času je postalo ključno vprašanje, kako spodbujati te alternative in doseči družbeno-ekološko preobrazbo naših družb, torej vprašanje strategije. Predavanje predstavlja strategijo kot dinamičen koncept in utemeljuje pomen analitičnega razmišljanja o njej. Na podlagi besednjaka Erika Olina Wrighta, od katerega se sicer odmakne, predstavi tri načine preoblikovanja, njim ustrezne strateške logike in dinamiko med njimi, kar pomaga pri usmerjanju, odločanju in razmišljanju o strateških konfiguracijah v različnih okoliščinah.
Kdaj lahko lahko strategijo označimo kot uspešno? Vsak preboj, ki se zgodi, mora obstati v okviru družbeno-okoljskih odnosov, ki nove prakse omejujejo. Toda boj za preživetje večinoma ni strateški cilj nekega prizadevanja, temveč je cilj ponavadi predrugačenje ali odprava teh odnosov. Primeri uspešnih prebojev so nadvse pomembni, saj odpirajo teoretični in praktični horizont za preboj iz defenzivnih prizadevanj ali poskusov blaženja najhujših družbenih ekscesov. Vendar pa jih ne smemo obravnavati kot suho zlato, torej kot izpopolnjen model, ki se ga da posnemati, temveč moramo reflektirati tako pogoje njihovega preboja in kot njihovo strateško ustreznost. Hkrati pa uspeh vzeti predvsem kot prestavitev boja na višjo ali razvitejšo raven, ki pred njih postavlja novo potrebo po strateških izbirah v novih pogojih, ki so jih pomagali soustvariti.
Fotografije: Katja Cankar
Kontakt
- info@politicalecology-ljubljana.si
Povezave
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Za izražena mnenja in informacije v dokumentu odgovarja samo avtor (ali avtorji) in ne odražajo nujno uradnega stališča Evropske unije.
Slovenščina 
English (UK)