MEDNARODNA ŠOLA POLITIČNE EKOLOGIJE
PROGRAM 2026
Ponedeljek 29.6.
PRVI DAN
10:00 Registracija
Udeležence bo pozdravil predstavnik Fakultete za družbene vede, v imenu organizacijske ekipe pa bosta nagovorila Andrej Lukšič in Boštjan Remic.
Kapitalizem na robu. Kako imperialni način življenja vodi do ekološko-imperialnih napetosti in katere alternative obstajajo
V svoji knjigi »Imperial Mode of Living« (IML, prevedena v enajst jezikov) in skozi ta koncept Ulrich Brand in Markus Wissen skušata poudariti, da kapitalizem prinaša tako neenakomeren razvoj kot tudi stalno in vse hitrejšo globalizacijo zahodnega načina proizvodnje in življenja. Njun cilj je pokazati, da je poglabljanje IML glavni vzrok za ekološko krizo ter gospodarsko in politično nestabilnost.
V svoji najnovejši knjigi (izdani konec septembra 2025) Brand in Wissen uporabljata izraz IML za opredelitev določene dinamike sedanje večplastne krize, intenzivnih bojev in tistega, kar opisujeta kot »ekološko-imperialna napetost«. Obe knjigi se zaključujeta z razmišljanji o obrisih in možnostih »solidarnega načina življenja«.
13:00 Kosilo
Namesto da bi samozadostnost obravnavali kot koherenten ali splošno napreden pojem, se razprava osredotoča na vprašanje, kako in zakaj je postala področje ideoloških razhajanj in sporov.
Kakšne prihodnosti si predstavljamo skozi pozive k večji samozadostnosti? Kdo je vključen v te vizije – in kdo je izključen? Panelna disksija sproža razpravo, ki sega od ideoloških temeljev idej o samozadostnosti do možnih poti naprej. S pomočjo naših strokovnih sogovornikov bomo poskušali razvozlati dileme in neskladja na tem področju.
Katera so odprta raziskovalna vprašanja? Kako lahko razumemo premik v podnebni/ekološki politiki in kako ga razlagati v kontekstu naraščajočih geopolitičnih napetosti? Kako lahko razmišljamo o samozadostnosti na internacionalističen način?
Udeleženci:
TBA
Moderator: Jonas Sonnenschein, Umanotera
15:30 Participativna delavnica (TBA)
Ob koncu prvega dne vas vabimo, da se nam pridružite ob pijači in prigrizkih. Srečanje bo potekalo v avli fakultete ali na vrtu ob fakulteti (če bo vreme dopuščalo).
Torek 30.6.
DRUGI DAN
10:30 Odmor
Kako lahko zgradimo razredno moč za ekosocialistični prehod?
Globalno okolje in globalna politika sta na robu nepopravljive katastrofe. Vedno več raziskav kaže, da bi države globalnega Severa lahko znatno zmanjšale porabo energije in surovin, hkrati pa zagotovile socialno blaginjo svojega prebivalstva. Vendar pa se realnost pod vplivom tržnih sil in geopolitičnega tekmovanja giblje v nasprotno smer.
Rešitev te situacije zahteva odgovor na dve ključni vprašanji: Kako lahko demokratično načrtujemo družbeno-ekološko preobrazbo in kako lahko zgradimo razredno moč, potrebno za to? Na tej konferenci se bomo posvetili tej razpravi, s posebnim poudarkom na potrebni organizaciji dela in obnovi sindikatov. Na podlagi izkušenj iz nedavnih konfliktov bomo začrtali pot naprej.
12:30 Kosilo
Družba onkraj kapitala: pravičen prehod, samoupravljanje in ekosocializem
Ta predstavitev je razdeljena na tri dele. V prvem delu bomo obravnavali presnovni razkorak, ki ga povzroča reprodukcija kapitala, zlasti vlogo kopičenja kapitala, načrtovano zastarelost, izkoriščanje delovne sile in razlastitev naravnih virov.
V drugem delu nameravamo obravnavati nekatere alternative, ki so jih ustvarila latinskoameriška družbena gibanja, zlasti tiste, ki temeljijo na samoupravljanju tovarn in ozemelj, ter agroekološke pobude.
V tretjem delu bomo obravnavali temelje pravičnega, samoupravnega in ekosocialističnega prehoda.
Doktorski študenti bodo na kratko predstavili glavne teze in ideje svojih raziskav ali člankov.
Imena predavateljev bodo objavljena pred začetkom poletne šole.
Moderatorka: Ana Hafner
Plakatni sejem je prostor za predstavitev in izmenjavo idej. Priprava plakatov je odprta za vse (tistim, ki se želijo udeležiti, bomo poslali predlogo), magistrski študenti, vpisani v akreditirani program, pa bodo svoja dela predstavili prav prek teh plakatov. Vizualne predstavitve služijo kot izhodišče za podrobnejše raziskave in razprave.
Svoj plakat oddajte tukaj.
Zvečer bomo nadaljevali z razpravami in pogovori v bolj sproščenem vzdušju. Pridite na pivo ali limonado v kavarno SEM.
↳ Lokacija
Sreda 1.7.
TRETJI DAN
Začarani krogi tranzicije: skrb za okolje ali pripravljenost?
Zeleni prehod se odvija na precej kapitalističen in izkoriščevalski način, ki nas zapleta v začarane kroge »več-več-več« (kot pravijo Jean Baptiste Fressoz in še mnogi drugi). Globalne korporacije ustvarjajo dobiček, medtem ko se nacionalne države zapirajo vase, da bi spodbujale domnevno samozadostnost, obarvano z »zelenim«.
Naša ekofeministična ušesa v tem slišijo odmevati strupene patriarhalne in supremacistične tone: pokvarjeno idejo neodvisnosti, ki se poskuša ponovno oživiti. Čas je, da se osredotočimo na skrb namesto na pripravljanje in da se uskladimo s plodnim vzajemnim vplivom med avtonomijo in medsebojno odvisnostjo, namesto da bi zasledovali strupene ideje neodvisnosti ali samozadostnosti.
Obrtniško rudarjenje: afriška suverenost nad naravnimi viri ali druga vrsta izkoriščanja naravnih virov?
Zakaj se rudarjenje zlata v malih rudnikih po vsej Afriki kljub kriminalizaciji tako hitro širi? Predavanje za odgovor na to vprašanje predstavlja pojem »izkoriščanja naravnih virov posebne vrste«.
Na podlagi dveh empiričnih primerov, zasedbe Obuasija (Gana) s strani »galamsey« in »zama zama« v deindustrializiranem Ekurhuleni (Južna Afrika), trdim, da vzpon obrtnega in maloprodajnega rudarjenja ni naključen, ampak je neposreden rezultat reform prostega trga ter prepletenih ekoloških in socialnih reproduktivnih kriz.
Predavanje primerja ti dve primeri in poudarja prisotnost države v primerjavi z njeno odsotnostjo v obdobju po upadu rudarjenja v velikem obsegu.
Okrogla miza bo osvetlila različne vidike trajnostnega prehoda kmetijsko-prehranskega sistema ter predstavila najboljše prakse in izkušnje iz različnih okolij. Razprava bo združila perspektive naravoslovnih in družboslovnih ved ter postavila vprašanja o tem, kakšen prehranski sistem potrebujemo in kako ga doseči. Govorci bodo črpali iz različnih ravni delovanja – od praks na ravni kmetij in lokalnih skupnosti do oblikovanja širših sistemskih rešitev in javnih politik – ter raziskovali, kako se te ravni lahko povežejo, da bi olajšale prehod k pravičnemu in trajnostnemu prehranskemu sistemu.
Udeleženci:
Miha Curk: docent na Fakulteti za biotehnologijo Univerze v Ljubljani. V srcu je predan kmet: skupaj z ženo vodi regenerativno kmetijo na Dolenjskem, kjer razvijata trajnostne pristope k kmetovanju.
Andrea Ghelfi: raziskovalec na področju okoljske in teritorialne sociologije na Oddelku za politične in družbene vede Univerze v Firencah.
Lindsey Wuisan: aktivistka za pravičnost pri razporeditvi virov in nove ekonomije pri organizaciji Friends of the Earth Europe.
Moderatorka: Živa Kavka Gobbo, Focus
Doktorski študenti bodo na kratko predstavili glavne teze in ideje svojih raziskav ali člankov.
Imena predavateljev bodo objavljena pred začetkom poletne šole.
Moderatorka: Ana Hafner
Udeleženci bodo sami odločali o vsebini in poteku razprav. Vsako leto se med poletno šolo pojavijo nekatere ideje, za katerih podrobnejšo obravnavo nam zmanjka časa. Pripravili bomo tri ali štiri prostore predlagali nekaj okvirnih tem za razprave, da se boste lažje orientirali in izbrali enega od prostorov.
Zvečer bomo nadaljevali z razpravami in pogovori v bolj sproščenem vzdušju. Pridite na pivo ali limonado v kavarno SEM.
↳ Lokacija
Četrtek 2.7.
ČETRTI DAN
Obdelovanje Gaie: vrnitev kmetov, prehranske mreže, skupnostna tehnologija in znanost ter družbeno-ekološke prepletenosti. Zapiski iz agroekoloških gibanj v Italiji
Predavatelj bo delil ugotovitve skupinskega raziskovalnega procesa, ki ga že več kot deset let vodi v okviru agroekoloških in kmečkih gibanj v Italiji.
Nekaj ključnih izkušenj nas bo vodilo pri raziskovanju agroekologije kot gibanja, ki je več kot lokalno in manj kot globalno, s ciljem, da skupaj razpravljamo o njegovih trendih in omejitvah.
Osredotočili se bomo na štiri področja: ponovno izumljanje podeželskih oblik življenja; vlogo tehnologije in znanja na ravni skupnosti ter agroekološkega znanja v ekoloških prehodih posameznih teritorijev; ponovno artikulacijo odnosa med mestom in podeželjem, kot se ga preizkuša v kmečkih prehranskih mrežah; nelinearen nastanek agroekološke politike znotraj paradigme ekosocialne konvergence.
Morgan Ody je ena najpomembnejših aktivistk in voditeljic gibanja za prehransko suverenost. Je generalna koordinatorka mednarodne organizacije La Via Campesina, ki je bila ustanovljena leta 1993 in združuje 182 organizacij iz 81 držav. Organizacija usklajuje delo kmečkih organizacij, malih in srednje velikih proizvajalcev, kmetijskih delavcev, podeželskih žensk in avtohtonih skupnosti iz Azije, Afrike, Amerike in Evrope. Morgan se preživlja kot kmetica – pridelovalka zelenjave. Že več kot petnajst let je aktivna v organizaciji Confédération Paysanne v Franciji, kjer se bori predvsem za dostop do zemlje.
Intervju bo obravnaval širok nabor vprašanj: kaj pomeni samozadostnost za kmečko gibanje, zakaj potrebujemo zemljiško reformo, kako razumeti dinamiko ob upoštevanju podnebne politike in drugih državnih politik ter kje leži prava moč kmečkega prebivalstva: skratka, o tem, kakšno je bilo gibanje nekoč in kam se usmerja v prihodnosti.
Pogovor bo vodila Nataša Kramberger, slovenska biodinamična kmetica, aktivistka, pisateljica in kolumnistka.
Na zaključni razpravi bomo podali pregled poletne šole, razpravljali o novih konceptih in izmenjali ideje za prihodnja prizadevanja za pravičen zeleni prehod.
Na podlagi predavanj in razprav med dogodkom bomo izluščili nekaj ključnih tez, ki bodo služile kot okvir za zaključno razpravo.
Moderator: Boštjan Remic
Po koncu uradnega dela poletne šole ponujamo različne popoldanske aktivnosti: feministični ogled mesta, kolesarski izlet po okolici in večerno druženje na najbolj trendovskih mestih v Ljubljani.
Raziščite Ljubljano in njeno okolico ter izkoristite zadnjo priložnost za druženje s sodelujočimi.
Prijave so obvezne.
ULRICH BRAND
je profesor mednarodne politike na Univerzi na Dunaju. Njegova področja raziskovanja vključujejo mednarodno politiko, kritične analize globalizacije in njenga političnega urejanja ter prepletenost države, gospodarstva in ekologije. Skupaj z Markusom Wissenom je Brand uvedel pojem »imperialnega načina življenja«. Njegova najnovejša knjiga nosi naslov Capitalism at the Limit: A Political Ecology of a World in Crisis (Verso).
HIBIST WENDEMU KASSA
je raziskovalna sodelavka na področju izobraževanja v skupnosti, odraslih in delavcev na Univerzi v Johannesburgu. Je tudi članica Inštituta za okoljsko prihodnost na Univerzi v Leicesteru. Objavila je več prispevkov o politiki maloprodajnega rudarjenja in družbeni reprodukciji. Uredila je tudi posebno številko revije New Agenda: South African Journal of Social and Economic Policy, ki jo izdaja Inštitut za afriške alternative, z naslovom ‘Afriška suverenost nad naravnimi viri: razvoj ali okoljski vandalizem?’.
ANDREA GHELFI
je raziskovalec na področju okoljske in teritorialne sociologije na Oddelku za politične in družbene vede Univerze v Firencah. V svojih študijah in publikacijah združuje zanimanje za agroekologijo in ekološka gibanja s teoretičnim raziskovanjem nastajanja novega ekološkega materializma. Med njegovimi publikacijami lahko omenimo La Condizione Ecologica in njegovo uredniško delo pri reviji Connessioni ecologiche. Med njegovimi publikacijami v angleščini so članki Ungovernable Earth: Resurgence, Translocal Infrastructures and More-than-Social Movements ter Ecological Transition: What It Is and How to Do It.
MORGAN ODY
je majhna pridelovalka iz Bretanje v Franciji. Je glavna koordinatorka svetovnega kmečkega gibanja La Via Campesina. Aktivno se zavzema za prehransko suverenost, agroekologijo, pravice kmetov, agrarno reformo in ljudski feminizem. Prav tako si prizadeva za vzpostavitev novega mednarodnega trgovinskega okvira, ki temelji na prehranski suverenosti.
MARTÍN LALLANA
je ekosocialistični aktivist, član uredniške ekipe revije Viento Sur in avtor številnih člankov o strateških razpravah ter pooblaščenec za okoljski prehod v sindikatu LAB (Baskovske dežele). Z izobrazbo iz industrijskega inženirstva in obnovljivih virov energije je delal kot raziskovalec na Univerzi v Zaragozi. Pripravil je poročila o prihodnjem povpraševanju po kovinah za energetsko tranzicijo Španije (Ecologistas en Acción, 2021; Friends of the Earth Spain, 2023).
MANUELA ZECHNER
je raziskovalka, pedagoginja in aktivistka. Je soustanoviteljica šole Common Ecologies, ustvarja podcast Earthcare Fieldcast in sodeluje s Centrom za uporabno ekološko mišljenje na Univerzi v Kopenhagnu. Njena knjiga The Plot is on Fire: Care Struggles after Progress, Plantation and Patriarchy je pravkar izšla pri založbi Pluto Press.
HENRIQUE TAHAN NOVAES
je profesor filozofije in znanosti na UNESP (Državni univerzi v São Paulu) v Braziliji. Predava in raziskuje na stičišču filozofije, družboslovja in izobraževanja. Leta 2024 je izdal knjigo Associated Labor and Production in the Age of Barbarism: Education Beyond Capital, kritično razpravo o združenem delu, praksah samoupravljanja in potencialu za izobraževanje onkraj kapitalističnih okvirov. Je tudi soavtor knjige Destructive Production, Agroecology and Schools of Agroecology in Brazil, ki raziskuje boje proti uničevalni proizvodnji in razvoj agroekoloških alternativ znotraj brazilskega gibanja brezzemeljskih delavcev.
ORGANIZATORJI
Kontakt
- info@politicalecology-ljubljana.si
Povezave
Financerji
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Za izražena mnenja in informacije v dokumentu odgovarja samo avtor (ali avtorji) in ne odražajo nujno uradnega stališča Evropske unije.
Slovenščina 
English (UK)