POLITIČNA EKOLOGIJA SAMOZADOSTNOSTI: med eko-nacionalizmom in pravičnim zelenim prehodom
Spremembe v mednarodnih odnosih, ki se dogajajo v kontekstu okoljske krize in porasta družbenih neenakosti, vse bolj izpodbijajo prevladujočo paradigmo globalizacije, ki je v zadnjih desetletjih oblikovala svetovno gospodarstvo. Zaradi destabilizacije dobavnih verig, zaostrovanja geopolitičnih napetosti in prekoračitve ekoloških meja koncepti, kot so samozadostnost, samooskrba in suverenost pridobivajo pozornost tako v akademskih razpravah kot v politični praksi.
Pozivi k samozadostnosti pogosto postavljajo pod vprašaj odvisnost od globalnih trgov in infrastrukture, ki temelji na fosilnih gorivih, ter profitne narave gospodarjenja. Različne skupnostne pobude si na lokalni ravni prizadevajo za samozadostnost na področju hrane in energije, s tem pa zmanjšujejo okoljsko breme, ponovno pridobivajo moč odločanja o svojih življenjih in eksperimentirajo z dekomodificiranimi življenjskimi praksami.
Obenem v kontekstu zaostrene meddržavne konkurence na pomenu pridobivajo ideje nacionalne samozadostnosti, ki imajo protislovne učinke. Strateška avtonomija je pomemben cilj sploh za države, ki so v svetovnem sistemu v podrejenem položaju, a usmeritev v samozadostnost lahko krepi avtoritarni etatizem in spodkopava mednarodno sodelovanje.
Tudi na idejno-političnem področju se samozadostnost, samooskrba in suverenost pojavljajo v širokem ideološkem spektru: od anarhističnih in ekosocialističnih perspektiv, ki poudarjajo demokratično sodelovanje in ekološke omejitve, do nacionalističnih in neofašističnih projektov, ki samozadostnost instrumentalizirajo za legitimizacijo izključevanja, militarizacije in avtoritarnega upravljanja.
Mednarodna poletna šola politične ekologije 2026 namerava vzpostaviti večjo konceptualno jasnost samozadostnosti in kritično preučiti njene različne politične pomene. Skušali bomo identificirati politične nevarnosti, ki so vgrajene v pozive k samozadostnosti, predvsem pa emancipacijski potencial teh idej, ki lahko prispeva k pravičnemu zelenemu prehodu.
ulrich brand
PONEDELJEK, 29.6. 2026
Kapitalizem na robu: Kako imperialni način življenja vodi do ekološko-imperialnih napetosti in katere alternative obstajajo
V svoji knjigi »Imperial Mode of Living« (IML, prevedena v enajst jezikov) in skozi ta koncept Ulrich Brand in Markus Wissen skušata poudariti, da kapitalizem prinaša tako neenakomeren razvoj kot tudi stalno in vse hitrejšo globalizacijo zahodnega načina proizvodnje in življenja. Njun cilj je pokazati, da je poglabljanje IML glavni vzrok za ekološko krizo ter gospodarsko in politično nestabilnost.
V svoji najnovejši knjigi (izdani konec septembra 2025) Brand in Wissen uporabljata izraz IML za opredelitev določene dinamike sedanje večplastne krize, intenzivnih bojev in tistega, kar opisujeta kot »ekološko-imperialna napetost«. Obe knjigi se zaključujeta z razmišljanji o obrisih in možnostih »solidarnega načina življenja«.
martín lallana
TOREK, 30.6. 2026
Kako lahko zgradimo razredno moč za ekosocialistični prehod?
Globalno okolje in globalna politika sta na robu nepopravljive katastrofe. Vedno več raziskav kaže, da bi države globalnega Severa lahko znatno zmanjšale porabo energije in surovin, hkrati pa zagotovile socialno blaginjo svojega prebivalstva. Vendar pa se realnost pod vplivom tržnih sil in geopolitičnega tekmovanja giblje v nasprotno smer.
Rešitev te situacije zahteva odgovor na dve ključni vprašanji: Kako lahko demokratično načrtujemo družbeno-ekološko preobrazbo in kako lahko zgradimo razredno moč, potrebno za to? Na tej konferenci se bomo posvetili tej razpravi, s posebnim poudarkom na potrebni organizaciji dela in obnovi sindikatov. Na podlagi izkušenj iz nedavnih konfliktov bomo začrtali pot naprej.
Henrique tahan novaes
TOREK, 30.6. 2026
Družba onkraj kapitala: pravičen prehod, samoupravljanje in ekosocializem
Ta predstavitev je razdeljena na tri dele. V prvem delu obravnava presnovni razkorak, ki ga povzroča reprodukcija kapitala, zlasti vlogo kopičenja kapitala, načrtovano zastarelost, izkoriščanje delovne sile in razlastitev naravnih virov.
V drugem delu se posveti nekaterim alternativam, ki so jih ustvarila latinskoameriška družbena gibanja, zlasti tistim, ki temeljijo na samoupravljanju tovarn in ozemelj, ter agroekološke pobude.
V tretjem delu obravnava temelje pravičnega, samoupravnega in ekosocialističnega prehoda.
Irene Sotiropoulou
TOREK, 20.6. 2026
Stroji drugače? Digitalne tehnologije v gospodarskih praksah na lokalni ravni
Ko govorimo o samozadostnosti, ponavadi spregledamo tisto najbolj očitno: vlogo, ki jo imajo digitalne tehnologije v naših gospodarstvih. Hkrati pa številne vrste gospodarskih dejavnosti, organizirane na lokalni ali skupnostni ravni, te digitalne tehnologije uporabljajo na načine, ki so učinkoviti, smiselni in zelo primerni za vsako posamezno dejavnost.
Predavanje je posvečeno tej rabi strojev in digitalnih tehnologij v kontekstih, ki se razlikujejo od prevladujočega gospodarstva. Kaj se lahko naučimo iz solidarnostnih pobud o tehnoloških orodjih? Ali se majhni trgi zanašajo na internet, v kakšnem obsegu in zakaj? Zakaj socialne skupnostne kuhinje zavračajo digitalizacijo svojih dejavnosti? Kakšna postane digitalna tehnologija, če se jo odločimo uporabljati drugače?
Manuela Zechner
SREDA, 1.7. 2026
Začarani krogi tranzicije: skrb za okolje ali pripravljenost?
Zeleni prehod se odvija na precej kapitalističen in izkoriščevalski način, ki nas zapleta v začarane kroge »več-več-več« (kot pravijo Jean Baptiste Fressoz in še mnogi drugi). Globalne korporacije ustvarjajo dobiček, medtem ko se nacionalne države zapirajo vase, da bi spodbujale domnevno samozadostnost, obarvano z »zelenim«.
Naša ekofeministična ušesa v tem slišijo odmevati strupene patriarhalne in supremacistične tone: pokvarjeno idejo neodvisnosti, ki se poskuša ponovno oživiti. Čas je, da se osredotočimo na skrb namesto na pripravljanje in da se uskladimo s plodnim vzajemnim vplivom med avtonomijo in medsebojno odvisnostjo, namesto da bi zasledovali strupene ideje neodvisnosti ali samozadostnosti.
Andrea Ghelfi
SREDA, 1.7. 2026
Obdelovanje Gaie: vrnitev kmetov, prehranske mreže, skupnostna tehnologija in znanost ter družbeno-ekološke prepletenosti. Zapiski iz agroekoloških gibanj v Italiji
Prof. Ghelfi deli ugotovitve skupinskega raziskovalnega procesa, ki ga že več kot deset let vodi v okviru agroekoloških in kmečkih gibanj v Italiji.
Nekaj ključnih izkušenj nas bo vodilo pri raziskovanju agroekologije kot gibanja, ki je več kot lokalno in manj kot globalno, s ciljem, da skupaj razpravljamo o njegovih trendih in omejitvah.
Predavanje se osredotočila na štiri področja: ponovno izumljanje podeželskih oblik življenja; vlogo tehnologije in znanja na ravni skupnosti ter agroekološkega znanja v ekoloških prehodih posameznih teritorijev; ponovno artikulacijo odnosa med mestom in podeželjem, kot se ga preizkuša v kmečkih prehranskih mrežah; nelinearen nastanek agroekološke politike znotraj paradigme ekosocialne konvergence.
Hibist Kassa
ČETRTEK, 2.7. 2026
Obrtniško rudarjenje: afriška suverenost nad naravnimi viri ali druga vrsta izkoriščanja naravnih virov?
Zakaj se rudarjenje zlata v malih rudnikih po vsej Afriki kljub kriminalizaciji tako hitro širi? Predavanje za odgovor na to vprašanje predstavlja pojem »izkoriščanja naravnih virov posebne vrste«.
Na podlagi dveh empiričnih primerov, zasedbe Obuasija (Gana) s strani »galamsey« in »zama zama« v deindustrializiranem Ekurhuleni (Južna Afrika), trdim, da vzpon obrtnega in maloprodajnega rudarjenja ni naključen, ampak je neposreden rezultat reform prostega trga ter prepletenih ekoloških in socialnih reproduktivnih kriz.
Predavanje primerja ti dve primeri in poudarja prisotnost države v primerjavi z njeno odsotnostjo v obdobju po upadu rudarjenja v velikem obsegu.
morgan ody
ČETRTEK, 2.7. 2026
intervju s koordinatorko mreže la via campesina
Morgan Ody je ena najpomembnejših aktivistk in voditeljic gibanja za prehransko suverenost. Je generalna koordinatorka mednarodne organizacije La Via Campesina, ki je bila ustanovljena leta 1993 in združuje 182 organizacij iz 81 držav. Organizacija usklajuje delo kmečkih organizacij, malih in srednje velikih proizvajalcev, kmetijskih delavcev, podeželskih žensk in avtohtonih skupnosti iz Azije, Afrike, Amerike in Evrope. Morgan se preživlja kot kmetica – pridelovalka zelenjave. Že več kot petnajst let je aktivna v organizaciji Confédération Paysanne v Franciji, kjer se bori predvsem za dostop do zemlje.
Intervju bo obravnaval širok nabor vprašanj: kaj pomeni samozadostnost za kmečko gibanje, zakaj potrebujemo zemljiško reformo, kako razumeti dinamiko ob upoštevanju podnebne politike in drugih državnih politik ter kje leži prava moč kmečkega prebivalstva: skratka, o tem, kakšno je bilo gibanje nekoč in kam se usmerja v prihodnosti.
Pogovor bo vodila Nežka Struc, slovenska pesnica, radijska novinarka in antropologinja. Njeno delo se osredotoča na teme skupnosti, solidarnostnih gospodarstev in nehierarhičnih oblik vsakdanjega življenja, v svojih raziskavah pa se je posvečala mrežam samoorganiziranih skupin za preskrbo s hrano.
Fotografije: Katja Cankar
Kontakt
- info@politicalecology-ljubljana.si
Povezave
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Za izražena mnenja in informacije v dokumentu odgovarja samo avtor (ali avtorji) in ne odražajo nujno uradnega stališča Evropske unije.
Slovenščina 
English (UK)