PRAVIČNI ZELENI PREHOD: MED JAVNIM, ZASEBNIM IN SKUPNOSTNIM
Ponedeljek 1.7.
POGLEDI
8:00 - 9:00 Registracija
9:00 - 9:30 Otvoritev in uvodni nagovori
Kaj je zeleni prehod, zakaj poteka tako počasi, kdo stoji za nasprotovanjem in kaj naj sploh storimo?
Predavanje se začne s kritičnim pregledom glavnih opisov zelenega prehoda: pluralističnih in tehnokratskih zgodb o vladah, podjetjih in posameznikih, ki spreminjajo politike in prakse, s katerimi se človeška družba približuje cilju »ničelnih« emisij toplogrednih plinov in izboljšanja stanja okolja. Nato obravnava razlage, zakaj prehod poteka tako počasi (podnebne spremembe kot »zloben problem«, »težave s kolektivnim delovanjem«, ki se pojavljajo pri njihovem blaženju, in tako naprej). S kritiko takšnih opisov se oriše alternativa, ki v ospredje postavlja sistemske odnose moči. Kot študija primera se obravnavata prisila gospodarske rasti in fetišizem tehnologije. S tega zornega kota se gleda na vprašanje protiokoljskih odzivov z nove smeri. Sklepni del je posvečen vprašanjem strategije, vključno z odrastjo in zelenim novim dogovorom.
11:00 - 11:30 Odmor
Pravični zeleni prehod in politika vrednosti s kmetijskega zornega kota
Kmetijski sektor ima osrednjo vlogo v kontekstu svetovne ekološke krize in strategij zelenega prehoda. Obenem je strateško polje za preoblikovanje odnosov med kapitalom in naravo. V predavanju avtorica predstavi svoje raziskave o treh konfliktnih področjih politik zelenega prehoda, ki se nanašajo na kmetijstvo: politika biogoriv in prilaščanje zemlje, tehnično-znanstvene inovacije in kmetijsko-ekološki upor ter vloga dela v modelu digitalnega kmetijstva. Avtorica koncepte komentira in razpravlja o posebni politiki vrednosti, ki jo vključujejo ti procesi, na katerih temelji ekstraktiven in špekulativen značaj zelenega kapitalizma, pa tudi alternativna in nasprotujoča se razmišljanja in zavezništva, ki slednjega preizprašujejo, ter o njihovi vlogi pri oblikovanju pravičnega zelenega prehoda za vse.
13:00 - 14:00 Kosilo
Od kvazi obilja do radikalnega obilja: Teorija o ekosocialističnem prehodu z javno-skupnostnimi partnerstvi
Živimo v svetu kvazi obilja. To je svet, v katerem imamo preveč tistega, česar ne potrebujemo, in premalo tistega, kar potrebujemo. Kvazi obilje mikroplastike, toplogrednih plinov, zanič blaga in zasebnega dobička, ki ga ustvarjamo z izkoriščanjem zemlje, morja in delovne sile. Predavanje prinaša vprašanja o tem, kako lahko enkrat za vselej opravimo s svetom kvazi obilja. Pri tem se opira se na teorijo revolucionarnega prehoda Istvana Meszarosa in težave pri uvajanju javno-skupnostnih partnerstev v Združenem kraljestvu.
15:30 - 16:00 Odmor
Iskanje izgubljenih eko-kulturnih krajin na zemljevidu: Pogled z vidika manjšine
V zadnjem stoletju je gospodarski razvoj z obličja Zemlje izbrisal nešteto okoljskih in kulturnih krajin, med katerimi so bile številne poseljene z avtohtonimi skupnostmi in etničnimi manjšinami. Kaj je v pripovedih in zavesti večinskega prebivalstva sploh ostalo od te zatrte zgodovine? Na delavnici bodo udeleženci na zemljevidu sveta poiskali nekatere od teh izgubljenih krajev. Razmišljali bodo o nenehnem tveganju, s katerim se danes kljub razpravam o zelenem prehodu srečuje raznovrstna ekološko-kulturna dediščina.
18:00 Večerni program: spoznavno druženje
Torek 2.7.
FINANCE & ODVISNOST
Po koncu sveta: gospodarska pravičnost v dobi časovno neomejene krize.
Podnebne spremembe in naravna kriza se neizprosno pomikajo v središče našega življenja: okoljska nestabilnost se nam vsem vsiljuje na način brez primere v zgodovini sodobnega človeka. Ta ekološki prehod poteka prek struktur kapitalizma in tvori edinstveno, časovno neomejeno krizo; v nasprotju s preteklimi krizami se ta niti načeloma ne more stabilizirati. Potrebna je nova politika gospodarske in okoljske pravičnosti, ki bo temeljila na odpravljanju nestabilnosti.
10:30 - 11:00 Odmor
Odvisnost, »zeleni« prehod in težave skupnosti: Argentina kot poskusni teren za nov val plenitev
Argentina je že desetletje v globoki krizi. Vodilne kapitalske klike so poskušale preoblikovati in poglobiti odvisnost gospodarstva, tako da so pospeševale proces prehoda v vrednostne verige zelenega kapitalizma in izrazitega izkoriščanja. Poskusile so z vpeljavo zelenih razvojnih strategij in pod (paleo)liberalistično vlado Javierja Mileia spodbujajo skrajne oblike plenjenja ozemelj in skupnih dobrin. V izrazitem odporu ljudje branijo svoja življenja in sredstva za preživljanje ter ustvarjajo nove oblike družbene reprodukcije.
12:30 - 14:00 Kosilo
Zelena levica na oblasti
Predavanje se bo začelo s pregledom urbanih gibanj v jugovzhodni Evropi, pri čemer se bomo posvetili skupnim značilnostim konteksta ter strategij, nato pa se bomo poglobili v gibanje Možemo! in problem pridobivanja oblasti z leve perspektive.
Opirajoč se na Foucaultovo tezo, da ima levica ideologijo, ki racionalizira njeno moč, nima pa lastnih institucionalnih praks za doseganje svojih ciljev, bomo analizirali našo izkušnjo moči v Zagrebu s posebnim ozirom na našo spremembo politike ravnanja z odpadki v mestu in vlogo, ki jo ima komunala pri vzpostavljanju zmogljivosti za transformativne spremembe.
15:30 - 16:00 Odmor
1. Criostóir King – Development, Ecology, Justice: A Political Ecology Lens for Studying Socio-Ecological Conflicts in Rural Ireland
2. Rebecca Vining – Romanian bodies, Irish berries: A multi-scalar approach to migrant horticultural work
3. Louise Lamers – Campesino Responses to Green Land Grabbing: Navigating the Environmental Importance of the Páramo Ecosystem in Sumapaz, Colombia
Moderira: Sultana Jovanovska
Magistrski študenti, ki so del akreditiranega programa, in drugi zainteresirani udeleženci, bodo svoje delo predstavili v obliki plakatov. Plakatni sejem bo služil predstavitvi plakatov in izmenjavi idej.
20:00 Druženje v SEM
Sreda 3.7.
ENERGETSKA DEMOKRACIJA
Skupnostna energija: priložnosti in ovire za pravičen energetski prehod
Predstavitev v kritični luči obravnava vpliv liberalizacije energetskega trga v Evropi. V raziskavah skupnih virov raziskuje skupne energetske vire kot politično hipotezo, ki lahko vpliva na sedanji energetski sistem in ga preoblikuje. Skupni energetski viri so viri, ki jih upravlja skupnost in/ali v središče postavljajo državljane ter spodbujajo energetsko demokracijo, pravičnost in trajnost. Študije primerov skupnih energetskih virov v Barceloni in Kataloniji prikazujejo praktični vidik tovrstnih virov. Predstavitev pokaže tudi, kako lahko s skupnimi energetskimi viri podpremo pravičen energetski prehod in pravičnejši energetski sistem.
10:30 - 11:00 Odmor
Demokratizacija in povrnitev nadzora nad javnimi storitvami iz vidika lastništva in upravljanja
Predavanje govori o usmeritvi inštituta TNI na področju energetske demokracije, vključuje pa tudi kratek pregled ponovnega prevzema in demokratizacije javnih storitev. Posvetili se bomo občinskim energetskim prehodom po Evropi in prizadevanjem EU za liberalizacijo in privatizacijo energetskih sektorjev držav članic.
Kot kaže raziskava, ki vključuje 15 »zelenih« multinacionalk, je energetski prehod žrtev poslovnih interesov. Kateri so prevladujoči miti o energetskem prehodu, ki ogrožajo razogljičenje? Zakaj bi si morali prizadevati za ljudski prevzem energetskega sistema ter združiti moči v boju za deprivatizacijo, dekolonizacijo in demokratizacijo energije?
12:30 - 14:00 Kosilo
Energijo ljudem: energetske skupnosti kot radikalno realistične rešitve
Ali je odpor do zelenih politik (t. i. greenlash) res tako velik ali pa si ljudje želijo zgolj pravičnejše razporeditve ekonomskih koristi podnebnega prehoda? Energetske skupnosti so konkretno orodje, s katerim lahko zagotovimo demokratičen in pravičen prehod na zeleno energijo. Gre za lokalne skupine, mala in srednje velika podjetja ter občine, ki skupaj razvijajo projekte obnovljivih virov energije, s čimer zagotavljajo velike gospodarske koristi za lokalno skupnost in hkrati spodbujajo sprejemanje obnovljive energije. V zadnjih letih je Evropska komisija pripravila zakonodajo, ki podpira to področje, kar je med drugim dosegla s spremembami zakonodaje v zvezi z zelenim dogovorom. Na ta način države članice spodbuja, da vključijo energetske skupnosti v priobalne vetrne elektrarne, prenovo stanovanj, električno mobilnost in na splošno v vse dejavnosti energetskega sektorja. Energetski in podnebni prehod bosta uspešna le, če poskrbimo za večjo raven demokracije in pravičnejšo porazdelitev ekonomskih koristi.
Sončna šola Hrastnik
Župan občine Hrastnik Marko Funkl bo predstavil prvo zadružno skupnostno samooskrbno sončno elektrarno v Sloveniji kot praktični primer pravičnega zelenega prehoda.
15:30 - 16:00 Odmor
1. Eda Bülbül – Principles of Energy Justice: Looking at the Environmental and Climate Justice Principles with Energy Justice Approaches
2. Hira Yousuf – Energy crises and discard in Pakistan: a case study on Korangi’s fisherfolk
3. Arianna Poletti – Toward an Ecological-Political Understanding of Migration from Tunisia: Exploring the Role of Energy Policies in Southern Ecosystems’ Desertification
Moderira: asist. Karla Tepež
Energetski sektor je eden najmanj spolno raznolikih sektorjev. Na ravni Evropske unije je le 24 % zaposlenih v energetskem sektorju žensk, medtem ko ženske v Sloveniji predstavljajo le 15 % vseh zaposlenih v energetiki. Ženske so premalo zastopane v procesih odločanja in v vodstvenih strukturah energetskih podjetij, so manj plačane in težje napredujejo. Poročila kažejo, da ženske in gospodinjstva, ki jih vodijo ženske, nesorazmerno prizadene energetska in prevozna revščina. To ranljivost še povečujejo dejavniki, kot so starost, invalidnost in etnično poreklo. Ženske in dekleta po vsem svetu se v večji meri soočajo z negativnimi vplivi podnebnih sprememb, predvsem zaradi svoje ekonomske prikrajšanosti. Smo torej v situaciji, ko imamo sektor, kjer so na eni strani ženske premalo zastopane, na drugi strani pa pogosto nosijo večje breme posledic trenutnega energetskega sistema. Ali trenutne politike EU problem še poslabšujejo? Je dovolj le povečanje zastopanosti žensk ali potrebujemo globlje spremembe?
Odgovore na vprašanja bomo iskali na mednarodni okrogli mizi s pomočjo zanimivih govork.
• Lavinia Steinfort, politična geografinja in aktivistka, ki se kot raziskovalka ukvarja s pravičnim prehodom k energetski demokraciji
• Lidija Živčič iz okoljske organizacije Focus, ki že vrsto let deluje na področju energetske revščine.
• Sandy Fameliari, sodelavka ELECTRA Energy iz Grčije, ki se ukvarja z skupnostnimi energetskimi projekti.
Moderira: Katjuša Šavc
20:00 Druženje v SEM
Četrtek 4.7.
URBANO / MESTO
Zelena mesta za koga? Premislek o javnem, zasebnem in skupnem v urbanem prostoru in stanovanjskem vprašanju
Ustvarjanje bolj zelenih in trajnostnih mest vse bolj postaja prioriteta po vsem svetu. Toda komu so ta mesta namenjena? Predavanje bo izpostavilo nekatera glavna nasprotja, povezana z javnim, zasebnim in skupnim v današnjih mestih s poudarkom na financializaciji stanovanj, zeleni gentrifikaciji in zelenemu financiranju. Predavanje govori tudi o tem, kaj je mogoče storiti, da bi mesto razmišljalo in delovalo kot skupnost, pri čemer se nasloni tako na radikalne politične posege kot tudi ukrepe na lokalni ravni ter vprašanja razsežnosti in politike pravičnega prehoda mest.
10:30 - 11:00 Odmor
Transformativna urbana dinamika v Ljubljani: Med javnim, zasebnim in skupnostnim
Predavanje se bo podrobno posvetilo transformativnim dinamikam, ki oblikujejo urbane krajine v postsocialističnih mestih, s posebnim poudarkom na Ljubljani. Naslovilo bo razvoj modela urbanističnega načrtovanja in upravljanja, in sicer od povojnega »modernističnega« načrtovanja do sodobne prevlade tistega, kar pogosto imenujemo investitorski urbanizem. Na podlagi te analize si bomo ogledali, kako so odprti javni in skupnostni prostori danes postali politični teren, kjer se različni javni, zasebni in skupnostni interesi ter agende prepletajo na pogosto nenavadne načine in postavljajo temelje za negotove razvojne smernice.
12:30 - 14:00 Kosilo
1. Vanessa Regazzi – The new forms of living: challenges and opportunities for an eco-social transformation
2. Hannah Janßen – Citizens’ evaluation of sufficiency policies in the field of housing. The role of communication and personal affectedness.
3. Davorin Žnidarič – The Introduction of Green Concepts in the Zasavje Region and a Constructively Critical View through the Desire to Produce Green Energy of the Waters of the Sava River.
Moderira: Sultana Jovanovska
15:00 - 15:30 Odmor
Razprava bo omogočila izmenjavo pogledov in idej o delu študentov, ki so prijavljeni na akreditiran program poletne šole. S tem želimo okrepiti možnost za povratne informacije in izboljšavo besedil, hkrati pa omogočiti še več razprave med udeleženci.
Moderira: Sultana Jovanovska
Izvirna alternativna tura po Ljubljani, ki poteka redno od leta 2017. Čeprav ne škrtari s klasičnimi znamenitostmi, je nabita z alternativno umetnostjo, neodvisnimi življenjskimi stili in angažiranimi politikami. Tura namreč kombinira ulično kulturo in zgodovinske spomenike, avantgardne prostore in Staro Ljubljano, grafitirana pročelja in mostove Ljubljanice. Pelje vas seveda tudi v srce Metelkove in (nekdanje) Tovarne Rog.
Turo izvaja: https://ptich.si/; prispevek 10-15 EUR (glede na število udeležencev); obvezna prijava.
20:00 Druženje v SEM
Petek 5. 7.
ZDRUŽEVANJE
Prehod onkraj planetarnega ekocida: transformativne politike in odziv skupnosti
Od prehoda na industrijski kapitalizem se je akumulacija kapitalizma na račun ekocida (množičnega uničevanja človeškega in nečloveškega življenja) razplamtela na globalni ravni. Akumulacija ima korenine globoko v kolonialnih interakcijah in ograjevanju skupnega premoženja. Ta logika, ki temelji na binarnih odnosih med človekom in naravo, je dosegla točko, pri kateri grozi, da nas bo nepovratno zasukala v novo stanje Zemlje, ki bo katastrofalno vplivalo na človeško in nečloveško življenje, družbeno-ekološke sisteme in procese. Trenutna usmeritev akumulacije z ekocidom ogroža vse. Zato v ospredje stopa transformativna politika, ki ponuja nov nazor in novo pojmovanje političnega, pri čemer poudarja pomen skupnega premoženja (zemlje, vode, biotske raznovrstnosti, ustvarjalnega dela, energije, zemeljskih odnosov in kibernetske sfere), ki je ključnega pomena za poglobljene in pravične prehode na različnih ravneh. Predavanje bo govorilo o transformativni politiki, ki je plod več kot treh desetletjih upora, in predstavilo več primerov različnih razsežnosti, ki segajo onkraj ekocida.
Sodelovanje javnosti v urejanju prostora: Od pravice do potrebe, od dobre prakse do kulture sodelovanja
Približali si bomo prakso sodelovanja javnosti v urejanju prostora in skušali preko različnih primerov razumeti, kako sodelovanje vpliva na načrtovanje in upravljanje prostora, na rešitve, posameznika in skupnost. Kratek uvod in predstavitev primerov bosta izhodišče za razpravo o tem, kako se hitro in učinkovito premakniti od pravice in potrebe po sodelovanju od dobre prakse in kulture sodelovanja. Danes vedno več primerov dobre prakse potrjuje tezo, da sodelovanje javnosti, prebivalcev in drugih zainteresiranih akterjev deluje v korist reševanja problemov in skupnosti. Celo več, številni javno politični ukrepi in priporočila se opirajo na koncepte povezovanja akterjev in sodelovanje v urejanju prostora. Hkrati pa smo ves čas priča preizkušanju meja in je izključevanje javnosti v procesih načrtovanja in upravljanja klasični manever za doseganje ciljev, ki niso nujno v javnem interesu. Civilne iniciative so pri tem stranski pojav, ne bistvena sestavina sodelovanja javnosti v urejanju prostora.
11:00 - 11:30 Odmor
Zaključna razprava je namenjena refleksiji poletne šole, razpravi o novih konceptih in izmenjavi idej za prihodnja prizadevanja v smeri pravičnega zelenega prehoda.
13:00 Kosilo
PREDAVATELJI
James Meadway
je ekonomist in gostitelj tedenskega podkasta Macrodose. Pred tem je bil ekonomski svetovalec finančnega ministra v senci, glavni ekonomist pri fundaciji New Economics Foundation in direktor foruma Progressive Economy Forum. Veliko piše o ekonomiji in okoljski krizi.
Maja Simoneti
je krajinska arhitektka, ki je doktorirala iz urbanizma in prostorskega načrtovanja. Je vodja projektov na Inštitutu za politike prostora (IPoP) v Ljubljani, kjer je v različnih vlogah dejavna na obsežnem področju trajnostnega urbanega razvoja. Kot raziskovalko jo poleg javnih zelenih površin zanimajo predvsem sistemske rešitve in sodelovanje javnosti pri načrtovanju in upravljanju prostora. V zadnjem času se veliko posveča rešitvam, s katerimi bi lahko ustvarili mesta ter skupnosti, ki bi bili zdravi, odporni in prijazni pešcem.
Maura Benegiamo
je raziskovalka na področju ekonomske sociologije in delavske študije na Oddelku za politične vede Univerze v Pisi. Zanimajo jo politična ekologija in kapitalistične transformacije v kontekstu ekološke krize, biokapitalizem in neoliberalno upravljanje ter dekolonialni pristopi. Njene pretekle raziskave se nanašajo na okoljske konflikte, ekstraktivizem in prilaščanje zemlje, pripravljenost, razvoj in tehnično-znanstvene inovacije. Trenutno vodi raziskovalni projekt o pravičnem prehodu in digitalnem kmetijstvu v Italiji.
Anaïs Varo Barranco
je predavateljica političnih ved in raziskovalka v projektu Reschool programa Horizon Europe. Doktorirala je iz politike, institucij in javnih politik na Univerzi v Gironi ter magistrirala iz državljanstva in človekovih pravic na Univerzi v Barceloni. Kot Fulbrightova štipendistka je v letih 2019–2020 opravljala mednarodne raziskave na Autonomous Metropolitan University v Mehiki, Ecofys na Nizozemskem in Northeastern University v ZDA. Kot raziskovalko jo zanimajo trajnostni urbani razvoj, skupna raba energije, energetske skupnosti, vključevanje državljanov in energetska pravičnost.
Marko Funkl
trenutno služi drugi mandat kot župan Občine Hrastnik. V nekdanjem rudarskem mestu je v ospredje razvoja občine postavil zeleni prehod in socialno vključenost prebivalstva. Pred nastopom županske funkcije je bil dolga leta vključen v sindikalno in zadružno gibanje ter bil nasploh aktiven na društvenem področju. V Hrastniku je letos zrasla prva zadružna samooskrbna skupnostna elektrarna na strehi osnovne šole, s čimer v občini orjejo ledino na področju skupnostne energetike v Sloveniji.
Giustina Selvelli
je antropologinja, pisateljica in aktivistka z Univerze v Ljubljani. Pri svojem delu se ukvarja z vprašanji ranljivih etničnih manjšin na širšem prostoru Vzhodne Evrope. Posebej jo zanimajo ogroženi jeziki in okolja.
Marissa García-Lamarca
je izredna profesorica na Središču za trajnostne študije Univerze v Lundu na Švedskem. V svojih raziskavah se posveča nepravičnosti na področju stanovanj in neenakosti v zvezi z zelenimi površinami v mestih. Pri tem upošteva tako političnoekonomske/finančne procese kot tudi vsakodnevne izkušnje bivanja, na podlagi katerih si lahko zamislimo in uresničimo bolj emancipatorno in pravično urbano prihodnost.
Vishwas Satgar
je docent mednarodnih odnosov, urednik zbirke Democratic Marxism in glavni raziskovalec področja študij emancipacijske prihodnosti v antropocenu na Univerzi v Witwatersrandu v Južni Afriki. Je dolgoletni aktivist in soustanovitelj Družbe za prehransko neodvisnost Južne Afrike ter Gibanja pravica za podnebno pravičnost. Njegova najnovejša knjiga nosi naslov A Love Letter to the Many – Arguments for Transformative Left Politics in South Africa. (Ljubezensko pismo za večino: Argumenti za transformativno levo politiko v Južni Afriki).
Lavinia Steinfort
je feministična socialistka, politična geografinja in raziskovalka na Transnational Institute. Je koordinatorka projekta Public Alternatives na Transnational Institute, s katerim si prizadevajo za (ponovno) poobčinjenje javnih storitev, pravičen prehod v smeri energetske demokracije in preoblikovanje financ za 99 % prebivalstva. Njene najnovejše publikacije nosijo naslove ‘Green’ Multinationals Exposed (Razkrite »zelene« multinacionalke), Energy Transition Mythbusters (Razbijanje mitov o energetskem prehodu) in Progressive Public Procurement Toolkit (Napredna orodja za javno naročanje).
Chris Vrettos
dela za REScoop.eu, Evropsko zvezo energetskih zadrug, in Electra Energy (Grčija). Obe organizaciji spodbujata dejavno sodelovanje državljanov pri proizvodnji energije iz obnovljivih virov v Evropi. Kot strokovni sodelavec je sodeloval pri več raziskovalnih programih, ki so se ukvarjali s temami, kot sta zeleni dogovor EU in odrast. Ukvarja se tudi z mednarodno podnebno politiko in novinarstvom, udeležil pa se je tudi več podnebnih konferenc Združenih narodov (COP).
Gareth Dale
poučuje politiko na Univerzi Brunel. Med njegovimi deli najdemo knjige o NDR in Vzhodni Evropi in več knjig o življenju in delu Karla Polanyija, bil pa je tudi urednik del o zeleni rasti, mednarodnih migracijah in revolucijah v neoliberalni dobi. Njegovi eseji o zeleni rasti, odrasti in zelenem prehodu so bili objavljeni v revijah The Conversation, The Ecologist, Truthout, The Green European Journal, Open Democracy, Spectre, Jacobin in International Socialist Review.
Martin Valinger
je mladi raziskovalec na ljubljanski Fakulteti za arhitekturo. Raziskuje predvsem urbano odpornost jadranskih pristaniških mest, pa tudi urbane transformacije, strateško načrtovanje in udeležbo državljanov.
Mariano Féliz
je doktoriral iz ekonomije na Univerzi v Parizu XIII/Sever in iz družbenih ved na Univerzi v Buenos Airesu. Dela kot raziskovalec na Inštitutu IdIHCS/CONICET Univerze La Plata v Argentini in kot profesor na Oddelku za sociologijo Univerze La Plata. Je tudi sodelavec Mednarodne raziskovalne skupine za avtoritarnost in nasprotne strategije (IRGAC) v Berlinu.
Med njegovimi zadnjimi deli so članki Beyond the Green New Deal? (Onkraj zelenega New Deala?), Dependency, racial capitalism and struggles for a radical ecological transition in Argentina (Odvisnost, rasni kapitalizem in težave ekološkega prehoda v Argentini; v soavtorstvu z Daiano Melón) in Unequal exchange and the Marxist theory of dependency. Reclaiming the debate (Neenaka menjava in marksistična teorija odvisnosti. Ponovni prevzem razprave).
Kai Heron
je predavatelj politične ekologije in eden od direktorjev Središča za raziskave in ukrepe Abundance, ki si prizadeva za širitev skupnostnih praks. Je sourednik Handbook of Degrowth (Priročnik za odrast) založbe De Gruyter in soavtor prihajajočega dela Radical Abundance: How to Win a Green and Democratic Future (Radikalno obilje: Kako si zagotoviti zeleno in demokratično prihodnost).
Danijela Dolenec
trenutno opravlja funkcijo podžupanje mesta Zagreb v imenu stranke Možemo, obenem pa je tudi izredna profesorica na Univerzi v Zagrebu. Za knjigo Democratic Institutions and Authoritarian Rule in Southeast Europe je prejela nagrado National Science Award, njeno najnovejše delo o družbenih gibanjih in političnih strankah v jugovzhodni Evropi pa je izšlo v East European Politics in European Journal of Industrial Relations. Več informacij o njenem delu: www.dolenec.hr.
Organizatorji
Kontakt
- info@politicalecology-ljubljana.si
Povezave
Financerji
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Za izražena mnenja in informacije v dokumentu odgovarja samo avtor (ali avtorji) in ne odražajo nujno uradnega stališča Evropske unije.
Slovenščina 
English (UK)