Ponedeljek 27. 6.
Demokracija in država
Uvodni del
8:00 – 9:30 REGISTRACIJA UDELEŽENCEV
9:30 – 10: 30 Otvoritev poletne šole in pozdravni nagovori
10:30 - 11:00 Odmor
V zadnjih dveh desetletjih je bilo podnebju dano dostojanstvo, s katerim je pridobil globalno politično pozornost. Kljub temu pa se podnebni parametri še naprej poslabšujejo, kar kaže na paradoksalno situacijo, v kateri smo. To potrjuje, da dostop do znanja in dejstev ne zagotavljata učinkovitega ukrepanja. Postavil bom tezo, da je treba v ospredje razmisleka postaviti užitek in njegovo fantazmatsko podporno strukturo, s čimer lahko razložimo izvedbeni primanjkljaj pri družbeno transformativnih ukrepih. Zaključil bom s trditvijo, da bi »prekoračitev fantazme« lahko odprlo nove načine za soočanje s podnebnimi razmerami, v katerih se je znašla Zemlja.«
12:30 - 14:00 Odmor za kosilo
Kritična teorija zelene države temelji na razumevanju ekološke demokracije, ki se skuša izogniti pristranskemu in nepravičnemu prestavljanju ekoloških tveganj skozi prostor in čas. To predpostavlja tesno povezavo med ekološko demokracijo in okoljsko pravičnostjo. V predavanju se bomo vprašali, ali obstoječa podnebna prizadevanja, ki poudarjajo »klimatske izredne razmere«, pod vprašaj postavljajo kritično teorijo zelene države ter načela podnebne pravičnosti in pravične tranzicije; ter kaj to pomeni za prihodnost države v vse bolj vročem svetu. Skratka, ali je mogoče hitro in ambiciozno reševanje podnebne krize uskladiti z zahtevami podnebne pravičnosti?
15:30 - 16:00 Odmor
Mesta postajajo vse pomembnejše polje političnih sprememb v smeri pravičnejše in podnebno nevtralne družbe. Za mestni prostor je na eni strani značilna velika koncentracija problemov in izzivov – od mobilnosti, vprašanj javnega prostora, stanovanjske problematike, skupnostnega in participativnega upravljanja, do negativnih posledic podnebnih sprememb in prilagajanja mest na le te. Na drugi strani v mestih obstajajo številne iniciative, ki se preko rešitev od spodaj navzgor soočajo z navedenimi izzivi. Kakšne rešitve poznamo? Kakšna je pri tem vloga mestnih oblasti in države? Kako pospešiti samonikle (zelene) tranzicije v mestih? Kot panelistke/i bodo sodelovali: Maša Hawlina (Zadruga Zadrugator in IŠSP – Inštitut za študije stanovanj in prostora), Zala Velkavrh (Prostorož) in Matic Primc (Organizacija za participatorno družbo).
Večerni program
Torek 28. 6.
Energija in transport
V predavanju bom o nujno potrebno tranzicijo v energetskih sistemih obravnaval z vidika globalne politične ekonomije. Razvijam predvsem zgodovinski, svetoven, političen in ekološki prikaz ključnih značilnosti energetskih tranzicij: od njihove proizvodnje in financiranja do tega, kako so upravljane in kako se okoli njih mobilizirajo ljudje. Skoz to prizmo bom obravnaval tako sodobne kot zgodovinske primere energetskih tranzicij z vsega sveta. Poglobil se bom v spremembe v razmerjih moči med državami in znotraj držav ter med družbenimi skupinami in političnimi akterji, ki so potrebne za uresničitev pravične tranzicije v bolj trajnostno gospodarstvo.«
10:30 - 11:00 Odmor
Teoretsko opredeljevanje energetskih tranzicij je, kljub nedavnemu napredku pri preučevanju tematik kot so družbena sprejemljivost, energetska pravičnost in energetska demokracija, še vedno precej omejeno. Hkrati pa prevladujoče predpostavke, kot naj bi bil med ljudmi razširjeni »nimbizem« (angl. NIMBY: not in my back yard, »ne na mojem dvorišču«), povzročijo, da so družbeno-prostorske in družbeno-tehnične razsežnosti sprememb energetskem področju obravnavane v negativnih, nekoristnih in netočnih okvirih. V predavanju bomo na podlagi številnih primerov podrobneje obravnavali pozitivna načela za energetske tranzicije in družbene inovacije, ki se osredotočajo na ideji »lokacije« in »participacije«, ter razložili, zakaj prav ti ideji ponujata osnovo za upanje na spremembe. Opozorili bomo tudi na to, kako lahko družboslovci bolje sodelujejo z oblikovalci politik pri soustvarjanju gradiv in načrtov ter s tem pri zagotavljanju trajnih sprememb.
12:30 - 14:00 Odmor za kosilo
Kdo vse je pomemben pri načrtovanju transporta? Raziskave o postpolitičnega transportnega načrtovanja so pokazale, kako je odločanje poteka in čigava udeležba šteje. Pri obravnavi depolitiziranih prostorov načrtovanja transporta se kažeta tako zanikanje njegove javne narave kot erozija participativnih praks. V predavanju se opiram na akcijsko raziskovanje s sodelovanjem, opravljeno pri zagovorniških skupnostih v Melbournu, ki nasprotujejo nepolitičnim prometnim usmeritvam, politikam, ki jih oblikujejo, in krizi participativnega upravljanja. Prizadevanja za ponovno politizacijo načrtovanja, ki je v rokah javnosti, vzpostavljajo solidarnost in zahtevajo drugačne transportne epistemologije; takšne, ki temeljijo na podnebni pravičnosti, hkrati pa odpirajo politične možnosti za redefiniranje tega, kdo načrtuje transport.«
15:30 - 16:00 Odmor
Promet predstavlja enega od največjih izzivov pri iskanju rešitev za okoljsko in podnebno krizo, tudi v Sloveniji. Velik del prebivalcev je še vedno odvisen od osebnega avtomobila, kar ne povzroča le negativnih okoljskih posledic, kot so onesnažen zrak in prekomerne emisije toplogrednih plinov, temveč posredno tudi degradacijo prostora in negativen vpliv na zdravje ljudi. Vse bolj pa problem postaja tudi družben, t.i. mobilnostna revščina pa postaja vse pomembnejši izziv za pravičen prehod. Na okrogli mizi bomo zato razpravljali o rešitvah, ki so potrebne za hkratno naslavljanje tako družbenih kot okoljskih izzivov, ki so posledica dosedanjih netrajnostnih politik in ukrepov na področju prometa in mobilnosti v Sloveniji. Kot panelistke/i bodo sodelovali: Marko Peterlin (IpoP – Inštitut za politike prostora), Marjeta Benčina (Focus, društvo za sonaraven razvoj), dr. Matej Gabrovec (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU).
Večerni program
Sreda 29. 6.
Trajnostna proizvodnja in potrošnja ter odrast
Politike in ukrepanje, povezane s krožnim gospodarstvom, so v zadnjem desetletju pritegnile veliko pozornost na več ravneh upravljanja. Akcijski načrt Evropske komisije za krožno gospodarstvo je na primer poudarjen kot ‘eden od glavnih gradnikov evropskega zelenega dogovora, nove evropske usmeritve za trajnostno rast’. Zato raziskovalci vse bolj usmerjajo pozornost na konceptualne in empirične slepe pege krožnega gospodarstva ter na njegovo odkrito in prikrito vpeljevanje v politične dokumente. V predavanju bodo orisane nekatere ključne kritične razprave o krožnem gospodarstvu, s posebnim poudarkom na večplastnih vlogah, ki jih imajo v krožnem gospodarstvu državljani, ter na potencialu za realizacijo ideala ‘krožnega uporabnika-potrošnika’.«
10:15 - 10:30 Odmor
Gospodarska rast ne deluje in ni je mogoče spremeniti tako, da bi delovala. V predavanju bomo predstavili protizgodovino o tem, kako se je gospodarska rast pojavila v kontekstu kolonializma, industrializacije na osnovi fosilnih goriv in kapitalistične modernosti, in pojasnili, kako ideologija rasti prikriva naraščajoče neenakosti in uničevanje okolja, hkrati pa opozarja na zaželene alternative. Predavanje bomo začeli z orisom hegemonije rasti, nadaljevali s kritiko rasti in nato podali še predloge za politike odrasti. Na podlagi plodnih raziskav bomo razmišljali o politični ekonomiji in politiki nerastočega gospodarstva. Začrtali bomo pot naprej s pomočjo politik, ki demokratizirajo gospodarstvo, z »zdajtopijami«, ki ustvarjajo svobodne prostore za eksperimentiranje, in s protihegemonističnimi gibanji, ki omogočajo prelom z logiko rasti.
Ob soočanju z globalno ekološko krizo je splošno uveljavljen okvir, za katerega se zdi, da je lahko dosega konsenze, jezik meja oziroma omejitev, ki opredeljujejo »varen« prostor za človekovo dejavnost in gospodarstvo. Čeprav je zelo močna podoba, ta narativ nosi tudi tveganja, saj izpušča kritično družbeno perspektivo in zanemarja relacijske teorije kompleksnih odnosov med družbo in naravo. Predavanje v teoriji in praksi obravnava družbene meje kot pogoje za dobro življenje za vse, s sklicevanjem na množico alternativ, vključno z odrastjo.
13:00 - 14:15 Odmor za kosilo
V predavanju bomo proučili porajajoči se narativ o življenju iz Latinske Amerike, ki se znatno razlikuje od prevladujoče antropocentrične perspektive sveta in njegovega ekstraktivnega načina globalnega razvoja. Ta narativ, zasnovan z vidika radikalne soodvisnosti in osredotočen na pojme teritorialnosti, komunalnosti, avtonomije, re-eksistence in pluriverzalnosti, bi lahko predstavljal nov temelj za družbeno življenje in relacijsko zasnovo svetov.
15:30 - 16:00 Odmor
Na študentskih seminarjih bodo akreditirani študentje predstavili osnutke svojih besedil. Namen seminarja je, da skozi komentarje ter vprašanja predavateljev in publike študentje nadgradijo raziskovalno zasnovo besedila. Končna besedila bodo objavljena v zborniku Mednarodne poletne šole politične ekologije 2022.
Večerni program
Četrtek 30. 6.
Prehranski sistem in premoščanje razmejitve globalnega severa in juga
Glede na prepričljive dokaze o netrajnostnosti in nenehni reprodukciji kapitalistične modernosti je zgrešeno predpostavljati, da se lahko trajnostna transformacija zgodi zgolj s konstrukcijo domnevnih »rešitev«, najsi bodo te tehnološke, družbene ali kulturne. Bolje moramo pravzaprav razumeti, ali in kako je mogoče obstoječe institucije, forme znanj, praks, imaginarijev, struktur moči in relacij med ljudmi in ne-ljudmi dekonstruirati na način, ki bi služil tej transformaciji. Predstavitev bo demonstrirala uporabnost okularja, ki svojo pozornost usmerja v procese »tvorjenja« in »odpravljanja« v trajnostnih transformacijah skozi analizo dveh primerov samoniklih agroživilskih pobud, situiranih v Kolumbiji in na Nizozemskem.
10:30 - 11:00 Odmor
S kakšnimi gospodarskimi strategijami lahko pripeljemo trenutni energetski sistem, ki temelji na fosilnih gorivih, v ogljično nevtralno prihodnost? Kako naj se lotimo razogljičenja gospodarstva? Kuba je energetsko krizo, s katero se je soočala v obdobju 2004–2005, rešila s celovitim sistemom ukrepov, namenjenim zagotavljanju gospodarskega in socialnega razvoja države ter njenemu prehodu v energetsko učinkovitejše gospodarstvo. Kubanska vlada si je zastavila ambiciozen cilj glede obnovljive energije: 24 % proizvodnje električne energije iz obnovljivih virov do leta 2030. Z uporabo orodja EnergyPLAN na Kubi z različnimi energetskimi scenariji identificirajo primernejše in stroškovno najučinkovitejše možnosti za tranzicijo v energetski sistem, ki porabi manj goriva.
12:30 - 14:00 Odmor za kosilo
Krater je začasni produkcijski prostor, ki je vzniknil iz opuščenega, kraterju podobnega gradbišča v bližini mestnega jedra Ljubljane. Krater smo oživili z namenom, da bi v njem izdelovali materiale, izdelke, projekte in zavezništva, ki oplajajo urbani ekosistem in skupnosti, ki v njem živijo. Na Kraterju bomo prisluhnili kratkemu predavanju o aktivnem pilotnem projektu za zmanjšanje izpustov CO2 z uporabo gliv. Nato bomo razpravljali o odpornih načinih ko-habitiranja mest prihodnosti, vključno z novimi načini videnja in afirmacije divjih urbanih teritorijev; tistih teritorijev, ki bi lahko navdihnili premik v prostorskem načrtovanju in dizajnu, ki za svojo osnovo jemlje večvrstno pravičnost (Kraterjev projekt Palača divjine).
15:30 - 16:00 Odmor
Na študentskih seminarjih bodo akreditirani študentje predstavili osnutke svojih besedil. Namen seminarja je, da skozi komentarje ter vprašanja predavateljev in publike študentje nadgradijo raziskovalno zasnovo besedila. Končna besedila bodo objavljena v zborniku Mednarodne poletne šole politične ekologije 2022.
Večerni program
Petek 1. 7.
Zaključek poletne šole
Na študentskih seminarjih bodo akreditirani študentje predstavili osnutke svojih besedil. Namen seminarja je, da skozi komentarje ter vprašanja predavateljev in publike študentje nadgradijo raziskovalno zasnovo besedila. Končna besedila bodo objavljena v zborniku Mednarodne poletne šole politične ekologije 2022.
10:30 - 11:00 Odmor
Na okrogli mizi bomo z govorci poletne šole poskušali reflektirati tematike, o katerih bomo razpravljali skozi celotni teden. Vsebinskemu delu bo sledil evalvacijski del, kjer bomo skupaj z vsemi udeleženci zaključili letošnji petdnevni dogodek.
12:30 - 14:00 Kosilo
Erik Swyngedouw
je profesor geografije na Univerzi v Manchestru (Združeno kraljstvo). Pred tem je delal kot profesor na Univerzi v Oxfordu. Je tudi gostujoči profesor na belgijski Univerzi v Gentu. Delal in poučeval je v ZDA, Franciji, Belgiji, Španiji, Nemčiji, Ekvadorju in Grčiji. Pri svojem raziskovanju se osredotoča na politično ekologijo in politično ekonomijo, zlasti ga zanima za teoretiziranje artikulacije družbe-narave iz perspektive širše zgodovinsko-geografske materialistične analize. Poleg tega se je ukvarjal z urbanimi družbeno-ekološkimi dinamikami, upravljanjem mest, politiko obsega ter geografskimi dinamikami razvite kapitalistične družbe. Veliko se je ukvarjal z vprašanji voda in vodne politike ter s politično ekologijo voda in urbanizacijo. V zadnjem času se med drugim osredotoča na vprašanja demokratičnih politik ter na strategije in taktike novih političnih gibanj.
Matthias Schmelzer
je ekonomski zgodovinar in podnebni aktivist. Je podoktorski raziskovalec na Univerzi Friedricha Schillerja v Jeni in dela v Konzeptwerk Neue Ökonomie (Laboratoriju za novo ekonomijo). Med drugim se ukvarja s politično ekonomijo kapitalizma, družbeno in okoljsko zgodovino, podnebnimi katastrofami in alternativnimi pristopi k gospodarstvu. Je avtor večkrat nagrajene knjige The Hegemony of Growth: The OECD and the Making of the Economic Growth Paradigm (»Hegemonija rasti: OECD in ustvarjanje paradigme gospodarske rasti«) in piše o družbeni in ekonomski zgodovini 20. stoletja, monetarni politiki, mednarodnih organizacijah in odrasti. Junija 2022 je pri založbi Verso izšla njegova najnovejša knjiga The Future is Degrowth: A Guide to a World Beyond Capitalism (»Prihodnost je v odrasti: Vodnik po svetu onkraj kapitalizma«), ki jo je napisal skupaj z Andreo Vetter in Aaronom Vansintjanom.
Peter Newell
je profesor mednarodnih odnosov na Univerzi v Sussexu ter soustanovitelj in raziskovalni direktor Zavezništva za hitro tranzicijo. V svojih zadnjih raziskavah se osredotoča na politično ekonomijo nizkoogljičnih energetskih tranzicij, poleg tega pa se že več kot 25 let ukvarja z raziskavami, zagovorništvom in svetovanjem o različnih vidikih podnebnih sprememb. Delal je na univerzah v Sussexu, Oxfordu, Warwicku ter East Anglia v Veliki Britaniji in FLACSO v Argentini. Je član upravnega odbora britanskega Greenpeacea, in opravlja svetovalno delo za vlade Združenega kraljestva, Švedske in Finske ter za mednarodne organizacije, kot so Razvojni program Združenih narodov, Globalni okoljski sklad in Medameriška razvojna banka. Sam ali v soavtorstvu je izdal več knjig, med drugim Climate for Change, Governing Climate Change, Globalization and the Environment, Climate Capitalism, Transnational Climate Change Governance in Global Green Politics and Power Shift: The Global Political Economy of Energy Transitions.
Arturo Escobar
je aktivist in raziskovalec iz kolumbijskega mesta Cali, ki se ukvarja s teritorialnim bojem proti ekstraktivizmu, s postrazvojnimi in postkapitalističnimi tranzicijami ter z ontološkim dizajnom. Do leta 2018 je bil profesor antropologije in politične ekologije na Univerzi v Severni Karolini (Chapel Hill, ZDA), trenutno pa predava v okviru doktorskih programov na področju dizajna in ustvarjanja (Universidad de Caldas, Manizales, Kolumbija) ter znanosti o okolju (Universidad del Valle, Cali). V zadnjih tridesetih letih je tesno sodeloval z okoljskimi in feminističnimi organizacijami ter organizacijami prebivalcev afriškega porekla v Kolumbiji. Njegova najbolj znana knjiga je Encountering Development: The Making and Unmaking of the Third World (1995, 2. izd. 2011). Njegove najnovejše knjige so Dizajni za pluriverzum: Radikalna soodvisnost, avtonomija in tvorjenje svetov (2018; v slovenščini izdana junija 2022 pri ČKZ), Pluriversal Politics: The Real and the Possible (2020) ter Designing Relationally: Making and Restor(y)ing Life, ki jo je napisal skupaj z Michalom Osterweilom in Kriti Sharmo (v tisku).
Robyn Eckersley
ima naziv zaslužne profesorice Redmonda Barryja na področju politologije na Fakulteti za družbene in politične vede Univerze v Melbournu in je od leta 2007 štipendistka Akademije za družbene vede v Avstraliji. Raziskuje in objavlja na področjih okoljske politike, politične teorije in mednarodnih odnosov, s posebnim poudarkom na etiki, politiki in upravljanju podnebnih sprememb. Leta 2019 je prejela nagrado Distinguished Scholar Award, ki jo podeljuje Sekcija za okoljske študije (ESS) Združenja za mednarodne študije.
Crystal Legacy
je izredna profesorica urbanističnega načrtovanja na Univerzi v Melbournu v Avstraliji, kjer je tudi namestnica direktorja Raziskovalnega središča za neformalni urbanizem. Živi v deželi Wurundjerijev, kjer piše, poučuje in sodeluje s skupnostmi na področjih politike urbanega transporta, participacije javnosti in postpolitičnega mesta. Objavlja v različnih akademskih revijah, piše kritične komentarje v lokalnih in nacionalnih medijih ter solidarno sodeluje z vrsto državljanskih združenj, ki se borijo za podnebno pravične rezultate pri načrtovanju prometa. Crystal je urednica dveh znanstvenih revij, Planning Theory and Practice ter Urban Policy and Research, ter inavguracijska predsednica organizacije Australasian Early Career Urban Research Network.
Patrick Devine-Wright
je okoljski družboslovec na Univerzi v Exeterju z izkušnjami iz okoljske psihologije in družbene geografije. Specializiran je za raziskovanje pomembnih, politično relevantnih okoljskih problemov z interdisciplinarnim in sodelovalnim pristopom, ki je teoretično utemeljen in jasno usmerjen v rezultate. Osredotoča se na raziskovanje vprašanj družbene sprejemljivosti in sodelovanja skupnosti pri trajnostnih energetskih tranzicijah, zlasti pri kontroverznih tehnoloških projektih, kot so vetrne elektrarne in visokonapetostni daljnovodi. Tesno sodeluje z oblikovalci politik, industrijo in civilnodružbenimi skupinami in je trenutno glavni avtor 3. delovne skupine IPCC za blažitev podnebnih sprememb, predsednik delovne skupine Devon Net Zero in neizvršni direktor podjetje Exeter Community Energy. Sodeluje pri nalogi št. 28 Mednarodne agencije za energijo o družbenem sprejemanju vetrne energije in je od leta 2013 član Nacionalne svetovalne skupine za podjetje EirGrid (irski nacionalni upravljavec električnega omrežja). Je član skupine za medsebojne strokovne preglede pri Oddelku za poslovne, podjetniške in industrijske strategije. Patrick vodi in sodeluje pri več interdisciplinarnih raziskovalnih projektih o energetskih tranzicijah in blažitvi podnebnih sprememb, ki so financirani z raziskovalnimi programi Velike Britanije in EU, in je direktor novega, 6,25 milijona funtov vrednega projekta ACCESS (»Povečanje zmogljivosti za podnebne in okoljske družbene vede«), katerega cilj je podpreti uporabo okoljske družboslovne znanosti za reševanje okoljskih problemov.
Gladys Cecilia Hernandez-Pedraza
je namestnica direktorja in višja raziskovalna sodelavka na oddelku za globalne finančne trende Centra za študije svetovnega gospodarstva na Kubi. Pri svojih raziskavah se osredotoča na gospodarske in socialne reforme ter na okoljske politike v t. i. gospodarstvih v razvoju. Svetuje vladnim in nevladnim institucijam glede gospodarskih vprašanj, povezanih s svetovnim gospodarstvom in okoljskimi vprašanji. Opravljala je raziskave v zvezi s poglavitnimi trendi v svetovnem gospodarstvu in njihovimi učinki na gospodarstva v razvoju: zunanjim dolgom, finančnimi krizami, neposrednimi tujimi investicijami, svetovnimi trgovinskimi izzivi sodobne globalizacije, prehransko trajnostnostjo, bioenergijo, vplivi podnebnih sprememb na biotsko raznovrstnost, obnovljivimi viri energije, politikami prilagajanja in blaženja podnebnih sprememb ter družbenimi problemi in problemi spolov.
Kersty Hobson
je predavateljica družbene geografije in direktorica dodiplomskega študija Šole za geografijo in načrtovanje na Univerzi v Cardiffu. Pri svojem raziskovanju se osredotoča na vprašanje družbeno-okoljske transformacije, zlasti na področjih trajnostne produkcije in potrošnje ter večnivojskega okoljskega upravljanja. Akademsko je delovala na Univerzi v Birminghamu, na Avstralski nacionalni univerzi in na Univerzi v Oxfordu, kjer je preučevala prakse trajnostnega razvoja gospodinjstev, okoljske nevladne organizacije, geografije živali, pa tudi javna posvetovanja in upravljanje podnebnih sprememb. Trenutno se osredotoča na družbeno-politične implikacije in izzive v zvezi z agendo za krožno gospodarstvo. Že dolgo se ukvarja tudi s skupnostnimi odzivi na pereča družbeno‑okoljska vprašanja.
Giuseppe Feola
izvaja raziskave o socioekoloških spremembah v modernih družbah. Njegova trenutna raziskava kritično preučuje tekoče procese societalne transformacije v smeri form družbe in ekonomije, katerih cilj je dobrobit vseh in ohranjanje ekološke osnove življenja. Njegov cilj je razviti empirično utemeljeno teorijo societalne transformacije v trajnostnost, prispevati k družbeni razpravi o tem izzivu in zgraditi most med teorijo in političnim delovanjem. Njegovi glavni empirični fokus je na kmetijsko-živilskih sistemih in lokalnih akterjih, kot so civilna družba in družbena gibanja. Pri raziskovanju uporablja interdisciplinarne in mešane metode ter se osredotoča predvsem na Evropo in Kolumbijo. Institucija: Copernicus Institute of Sustainable Development, Utrecht University, the Netherlands.
Barbara Muraca
je izredna profesorica filozofije na Univerzi v Oregonu (ZDA). Pri svojem raziskovanju se osredotoča na okoljsko in socialno filozofijo, procesno filozofijo, raziskave trajnostnosti in odrasti ter politično ekologijo. V obdobju 2014–2018 je bila docentka za okoljsko in socialno filozofijo na državni univerzi v Oregonu, v obdobju 2011–2014 pa višja (postdoktorska) raziskovalka v Centru za napredne študije »družbe post-rasti« na Inštitutu za sociologijo Univerze v Jeni (Nemčija). Leta 2014 je sodelovala pri organizaciji 4. mednarodne konference o odrasti v nemškem Leipzigu. Od leta 2018 je vodilna avtorica ocene IPBES (Medvladne platforme o biološki raznovrstnosti in ekosistemskih storitvah) o mnogoterih vrednostih narave. V mednarodnih revijah objavlja prispevke o relacijskih vrednotah, odrasti in trajnostnosti. Nazadnje je v soavtorstvu napisala članek z naslovom »Od planetarnih do družbenih meja: argument za kolektivno opredeljeno samoomejevanje«, ki je bil leta 2021 objavljen v reviji Sustainability: Science, Practice and Policy.
Organizatorji
Kontakt
- info@politicalecology-ljubljana.si
Povezave
Financerji
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Za izražena mnenja in informacije v dokumentu odgovarja samo avtor (ali avtorji) in ne odražajo nujno uradnega stališča Evropske unije.
Slovenščina 
English (UK)