PONEDELJEK 3. 9.

UVODNI DEL

8:00 – 9:30 REGISTRACIJA UDELEŽENCEV

9:30 – 10: 30 UVODNI NAGOVORI

10:30 – 11:00 Odmor 

MPŠ PE je dogodek, ki je koncipiran ne le kot prenos znanja iz zakladnice globalnega vedenja na lokalno raven ali od tistih, ki vedo, na tiste, ki ne vedo. Torej ni klasična poletna šola, pač pa je razumljena kot komunikacijska forma, kjer se bodo prepletali različni umi in kjer bo potekala deliberacija oz. poglobljen premislek o vprašanjih, ki jih prinaša izkustvo s svetom, edinim, ki ga poznamo, in ki nas zanika. V ospredju uvodnega govora bo refleksija dosedanjega delovanja eko kolektiva, ki se upira temu zanikanju, terja spremembe na različnih ravneh, najprej pa tam, kjer je najbolj zapreden v pajkove mreže. V tem duhu je eko kolektiv skozi delovanje organsko rasel z idejo o MPŠ PE kot desetletnem projektu, ki se bo začel letos realizirati.

12:30 – 14:00 Odmor za kosilo

OKOLJSKI KONFLIKTI IN POLITIČNA EKOLOGIJA V PRAKSI

Predstavitev bo podala pregled sporov okoli fosilne industrije in prehodov na obnovljive vire energije v Kanadi in Evropi. Pregledali bomo ključne akterje mobilizacije proti energetskemu sektorju in oblike kritike, ki se jih poslužujejo. Preko pregleda teh gibanj dobimo tri uvide. Prvič, obstaja mnoštvo temeljev za mobilizacijo proti energetskemu sektorju, od lokaliziranih sporov, ki želijo ohraniti obstoječe družbeno-ekološke odnose, do širših proti-sistemskih kritik sistemov in gospodarstev, temelječih na fosilnih gorivih. Drugič, avtohtona in okoljska gibanja ponujajo različne osnove za mobilizacijo ter oblike kritik energetskega sektorja. Tretjič, ko smo pozorni na točke spora, ki se nanašajo tako na črpanje nafte in plina kot razvoj obnovljivih virov energije, postane jasno, da “nedolžne energije” ni. Potrebujemo bolj celovite in sistemske poglede na energetsko pravičnost v zvezi s črpanjem fosilnih goriv in prehodom na obnovljive vire energije.

15:30 – 16:00 Odmor 

Skozi pogovor bomo pobližje spoznali področja delovanja g. Tomaševiča, ki skozi Inštitut za politično ekologijo in kot mestni svetnik liste ’Zagreb je naš’ na Hrvaškem deluje kot aktivist, raziskovalec in politik. Dotaknili se bomo ključnih okoljskih in družbenih problematik v regiji, se pogovarjali o Tomislavovih preteklih (okoljskih) bojih, poziciji okoljske civilne družbe, njihovi moči ter načinih delovanja. Spoznavali bomo omejitve delovanja znotraj različnih struktur ter se dotaknili tudi druge plati: kakšen je pogled od znotraj – iz pozicije svetnika mestnega sveta Grada Zagreb? Kje se konča aktivizem in prične politika?

VEČERNI PROGRAM

Dokumentarni film Upor govori o delovanju društva Eko krog in o njihovem boju s tovarno Lafarge. Ogled filma priporočamo, saj se osredotoča na delovanje društva Eko krog, o katerem se bomo s predsednikom Eko kroga Urošem Macerlom pogovarjali v torek (16:00).

Kje: Velika dvorana Fakultete za družbene vede

Jezik: V slovenščini z angleškimi podnapisi

Udeležba: Brezplačna

Zaželena predhodna prijava (na info točki)

Kje: Velika dvorana Fakultete za družbene vede

Udeležba: Brezplačna

TOREK 4. 9.

KRITIČNA REFLEKSIJA OBSTOJEČEGA SISTEMA

Predstavitev nam nudi priložnost, da se pogovorimo o medsebojno povezanih ekonomskih, političnih in okoljskih krizah ter o potrebi po veliki transformaciji.

10:30 – 11:00 Odmor 

V predstavitvi bomo raziskali teorijo in prakso socialne ekologije, interdisciplinarnega pristopa do kritičnega razumevanja medsebojno povezanih virov sodobnih okoljskih in družbenih kriz ter nasprotujočih in prenovitvenih pristopov, ki jim sledijo socialni ekologi v različnih skupnostih po svetu, vključno z revolucijo »Rojava« v Kurdistanu ter rastočim »municipalističnim« gibanjem v ZDA.

12:30 – 14:00 Odmor za kosilo

POMEN CIVILNE DRUŽBE IN AKTIVNEGA DRŽAVLJANSTVA

Predstavitev se bo osredotočala na sodobno vlogo okoljskih nevladnih organizacij v odnosu do perečih okoljskih problemov, tudi v luči trenutne krize struktur in institucij demokracije. Naslavljala bo spreminjajoče se strategije mobilizacije, ki se jih poslužujejo okoljske NVO, s posebnim poudarkom na trendu mobilizacije, ki se naslanja na znanje in strokovnost na specifičnih relevantnih področjih. Predstavljena bosta dva empirična primera – visoko industrializirani območji v Trstu in Tarantu (Italija). Analizirali bomo kdaj, kako ter na kakšen način se znanje o človeškem zdravju in epidemoloških trendih uporablja za pritisk “od spodaj navzgor”, izzivanje obstoječih struktur moči ter pozive k transformativnim spremembam, ki vključujejo okoljsko in družbeno pravičnost. Predstavitev bo ponudila perspektivo o emancipatornem potencialu civilne družbe, oziroma konkretneje okoljskih nevladnih organizacij.

15:30 – 16:00 Odmor 

Eko krog je društvo za naravovarstvo in okoljevarstvo. Ko je g. Macerl leta 2017 prejel Goldmanovo okoljsko nagrado, je društvo Eko krog prejelo posebno Goldmanovo okoljsko priznanje za vlogo pri delu, za katerega je g. Macerl prejel nagrado. Glavni namen pogovora z Urošem je priti do analitičnega vpogleda v delovanje društva Eko krog, v katerem ni pomembno zgolj delovanje Uroša kot posameznika, ampak delovanje vseh ostalih članov_ic Eko kroga ter njegovih simpatizerk in simpatizerjev. Uroš nam bo torej odgovarjal na vprašanja, kako Eko krog kot kolektiv misli in deluje. Udeležencem in udeleženkam svetujemo, da si pred obiskom pogovora z Urošem ogledajo dokumentarni film Upor (o javnem delovanju društva Eko krog), ki ga bomo v sklopu večernega programa poletne šole predvajali 3. septembra 2018 ob 19.00 uri na Fakulteti za družbene vede.

VEČERNI PROGRAM

Igra je rezultat tekočega transdisciplinarnega projekta, ki kombinira alternativne narative ekonomije in vladovanja, teorije sprememb in metode napovedovanja kot mehanike igre. Tekom “gamestorming” dogodka bomo testirali, pa tudi kritizirali in modificirali prototip namizne igre, ter se pogovorili o implikacijah bolj nekonvencionalnih oblik emancipatorne teorije in prakse.

Kje: Okoljski center, Trubarjeva 50, Ljubljana

Jezik: V slovenščini in angleščini

Udeležba: Brezplačna

Zaželena predhodna prijava (omejitev na 20-25 ljudi) (prijava na info točki)

Če želite spoznati odštekano, subkulturno in avant-pop stran Ljubljane, je to tura za vas. Čeprav ne škrtari s klasičnimi znamenitostmi, je nabita z alternativno umetnostjo, neodvisnimi življenjskimi stili in angažiranimi politikami. Tura namreč kombinira ulično kulturo in zgodovinske spomenike, avantgardne prostore in Staro Ljubljano, grafitirana pročelja in mostove Ljubljanice. Pelje vas seveda tudi v srce Metelkove in Tovarne Rog, obenem pa opozori, katere koncerte, predstave in razstave se splača obiskati.

Več informacij in zemljevid ture na: https://www.ljubljanaurbantours.com/sl/privatna-ljubljanska-alternativna-tura/ 

Zbirno mesto: Stari trg 34 (ob vodnjaku), Ljubljana (razdalja: 2,5 km). Končni postanek Metelkova

Jezik: V angleščini

Cena: 10 EUR

Zaželena predhodna prijava (na info točki)

Vrzi kapitalizem v koš: košarkaški turnir trojk (3 vs 3). Ekipe se bodo sestavile na licu mesta, zato se lahko prijavite individualno. Ženska košarka v primeru najmanj šestih prijav.

Kje: Zunanje igrišče Centra Stožice, Vojkova 10, Ljubljana

Udeležba: Brezplačna

Zaželena predhodna prijava (na info točki)

Kje: Metelkova ulica 2, Ljubljana

Jezik: V slovenščini in angleščin

SREDA 5. 9.

DRUGAČNI KONCEPTI RAZVOJA IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE

Predstavitev bomo začeli z eksperimentom o skupnih virih, ki ga je razvila Elinor Ostrom in se uporablja na predavanjih v sklopu Ostrominih delavnic na Univerzi v Indiani. Namen eksperimenta je udeležencem ponuditi neposredno izkušnjo s ključnimi izzivi upravljanja in vladovanja skupnih virov. Po eksperimentu bo predavateljica orisala več primerov vladovanja skupnin, od lokalnih (vzdrževanje odprtih skupnih prostorov) do regionalnih (estuariji) in globalnih (blažitev globalnih podnebnih sprememb). Predstavitev se bo osredotočila na ključne izzive vladovanju, vključno z vprašanji dostopnosti informacij, vrednot, družbenega kapitala ter dojemanja učinkovitosti in pravičnosti.

10:30 – 11:00 Odmor 

V zadnjih 15 letih je vzniknila “Odrast”. Ta provokativna beseda se uporablja za odpiranje poglobljenih pogovorov o možnosti in zaželenosti neskončne rasti na končnem planetu. Odrast prevprašuje paradigmo trajnostnega razvoja, svari o možni civilizacijski krizi ter nanjo odgovarja z raziskovanjem alternativnih in koherentnih rešitev na različnih ravneh. Z večdimenzionalnim razumevanjem izzivov, s katerimi se soočamo, odrast sprašuje kako lahko izvedemo demokratične in mirne prehode k novim, ponovno lokaliziranim in povezanim modelom družbe, osnovanim na družbeni in okoljski pravičnosti.

12:30 – 14:00 Odmor za kosilo

Pojav in razcvet ekološke estetike na Kitajskem v 21. stoletju je zgodovinsko nujni odziv na novo dobo ‘Eko-civilizacije’. Preobrazba iz industrijske v eko-civilizacijo se ne nanaša zgolj na gospodarsko in družbeno preobrazbo, temveč tudi na preobrazbo iz tradicionalnega antropocentrizma v eko-humanizem oziroma eko-holizem ter preobrazbo iz tradicionalne estetike subjektivnosti v subjektivnost estetike ekološkega “biti”. Kitajska eko-estetika si sposoja več teoretskih temeljev iz tradicionalne kitajske ekološke modrosti, katero povzema t.i. »Ekozofija C« (Ecosophy C). Življenje je v tradicionalni Kitajski estetiki osnovano na ontologiji “qi-ja”, ki se ne nanaša le na človeško življenje, kot pri zahodni estetiki življenja, temveč na življenje vseh bitij, utelešeno v ideji ‘enotnosti vsega’. Eko-estetika je etično-estetska paradigma v dobi ekocivilizacije, s poudarkom na zdravju biosfere kot skupnosti vseh bitij.

15:30 – 16:00 Odmor 

Tehnološke inovacije se pojavljajo kot pomembna, pri nekaterih pa kar kot edina možna pot pri reševanju okoljskih težav. Ne le tehnološke inovacije, temveč tudi kakršne koli druge spremembe v znanosti, družbi in ekonomiji, kulturi ipd. niso vrednostno nevtralne in ene prizadenejo bolj kot druge, eni imajo več, drugi manj koristi, neke živalske in rastlinske vrste prizadenejo bolj, druge manj. Zato tudi inovativni procesi ne morejo biti dojeti kot naravni procesi, ki ne morejo imeti alternative. Potrebe po inovativnih rešitvah na različnih področjih človekovega delovanja in življenja so tu.  Možne spremembe je treba premisliti tudi v luči etike, še najbolj tiste, ki se zdijo najmanj problematične (npr. termodinamični zakoni v fiziki).

VEČERNI PROGRAM

Pot nas bo ponesla skozi nekatere svetlejše, pa tudi temnejše kotičke družbenih in družbeno-ekoloških iniciativ v Ljubljani. Ogledali si bomo skupnostni vrt Onkraj Gradbišča, se peš odpravili skozi Savsko naselje (poskus participatorne urbane prenove) ter prispeli do Knjižnice Reči, kjer bomo slišali tudi o reciklažni in karitativni iniciativi Izmenjevalnica ter stanovanjski zadrugi Zadrugator.

Zbirno mesto: Resljeva 32-34 (Onkraj Gradbišča), Ljubljana

Jezik: V slovenščini in angleščini

Udeležba: Brezplačna

Zaželena predhodna prijava (omejitev na 30 ljudi) (prijava na info točki)

Kontakt: Rok (+386 40 433 634)

Kje: Metelkova ulica 2, Ljubljana

Jezik: V slovenščini in angleščini

ČETRTEK 6. 9.

OKOLJSKA PRAVIČNOST IN OKOLJSKA GIBANJA

Večina teorij okoljske pravičnosti se nanaša na nesorazmerno izpostavljenost manjšinskih skupnosti ljudi drugačnih ras, žensk in razlaščenih revnih nevarnim toksičnim virom ter neenakostim. Zato se pogosto zgodi, da se raziskave in institucionalna dela v povezavi z okoljsko pravičnostjo ujamejo v neskončna prizadevanja za merjenje in dokazovanje socialnih, zdravstvenih in okoljskih tveganj skupnosti, z namenom pridobitve nadomestil in sanacijskih načrtov. Ob priznavanju potrebe po spopadanju s temeljnimi političnimi in ekonomskimi koreninami družbeno-okoljskih nepravičnosti, teorije okoljske pravičnosti reproducirajo deontološke (na pravicah osnovane) in posledične (ciljno-orientirane) pristope do družbene pravičnosti. V tem prispevku bomo kritično pristopili do teh usmeritev in pokazali na tveganja v na pravicah osnovani distributivni politiki okoljske pravičnosti. Naša začetna ugotovitev je, da te “manjšine” skupaj sestavljajo večino svetovnega prebivalstva, ki se je zgodovinsko borila za preživetje znotraj kapitalističnih ograd, razlaščanj in pomanjkanja. ‘Manjšinska večina’ manjšinskih skupnosti po svetu postaja novi razred ‘treh-brez’: brez zemlje, brez službe in brez varnosti, pred očmi sočutnih dobrodelnih organizacij. Ta razred nas sili, da se vprašamo: za kaj na svetu pravzaprav delamo? Ponazarja posledice neoliberalnih politik plenjenja kot pogoja kapitalistične reprodukcije. To ilustriramo preko različnih primerov družbeno-okoljskih gibanj v vzhodni Evropi.

10:30 – 11:00 Odmor 

Kritična civilna družba je vedno bila deležna pritiskov iz različnih strani, vendar je v zadnjih letih zaznati, da se situacija ponekod zaostruje. Prostor sodelovanja in delovanja okoljskih organizacij in civilnih iniciativ se krči, kljub temu, da gre za pomembne deležnike pri snovanju in izvajanju okoljskih in drugih politik. Na okrogli mizi bomo odpirali vprašanja: Zakaj je civilna družba pomembna? Kako zaščititi civilno družbo in njen prostor delovanja? Ali lahko v Sloveniji govorimo o krčenju prostora civilne družbe? Kaj se dogaja s kritično civilno družbo v naši bližnji regiji in v drugih regijah sveta? Je to, da imaš glas in možnost izreči kritiko, povsod nekaj samoumevnega? Kot panelistke bodo sodelovale: Gaja Brecelj (Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj), Mateja Kraševec (Humanitas), Senka Šifkovič Vrbica (Pravno-informacijski center nevladnih organizacij – PIC), dr. Lana Zdravković (Mirovni inštitut) in dr. Lidija Živčič (Focus, društvo za sonaraven razvoj).

12:30 – 14:00 Odmor za kosilo

EKOFEMINIZEM

Predstavitev bo izpostavila več nedavnih odzivov družbenih gibanj na globalizacijo in njene posledice na pravičnost in okolje. Predstavila bo razlike med ekofeminizmom in drugimi radikalnimi paradigmami (npr. globoka ekologija, socialna ekologija, ekosocializem in zelena ekonomija) ter ga primerjala z drugimi pristopi do vprašanja emancipacije žensk. Predstavitev bo zarisala politično in intelektualno zgodovino ekofeminizma, preko pregleda ključnih aktivistov, mislecev in besedil, z namenom ilustracije njenih temeljnih predpostavk. Ekofeminizem izvira iz ženskih uporov proti sodobnim kapitalističnim patriarhalnim institucijam, ki ogrožajo reprodukcijo vsakdanjega življenja. Ne pozna meja, saj sta oskrbno delo in trajnostnost medkulturna. Poleg aktivizma, ekofeminizem predstavlja obliko sociologije znanja, ki vključuje kritiko znanosti, modernističnih razvojnih modelov ter celo ekološke ekonomije in Marxa.

15:30 – 16:00 Odmor 

REFLEKSIJA POLETNE ŠOLE

Na okrogli mizi bomo z govorci poletne šole poskušali reflektirati tematike, o katerih bomo razpravljali skozi celotni teden. Obenem se bomo navezali tudi na trenutni politični kontekst, kjer se je klasično eko-politično vprašanje ”kako spremeniti družbeni red in družbene prakse v takšni smeri, da bi postali trajnostni?”, vdalo neizgovorjenemu post-ekološkemu vprašanju: ”na kakšen način lahko nadziramo ekološke probleme in posledice, da lahko še naprej ohranimo družbene strukture in ljubljeni življenjski stil, za katere je znano, da so netrajnostni?”. Je pravo vprašanje »Kje je mesto okolja v politiki?« ali »Kje je mesto politike v okolju?«

VEČERNI PROGRAM

Voden ogled razstave »Nebeška bitja. Ne človek ne žival« v angleščini v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. O razstavi: Tako ljudje kot rastline in živali trpimo zaradi klimatskih sprememb, zaradi dejstva, da smo samo surovina za nadaljnjo proizvodnjo, ne pa tudi bitja, ki si želijo svobodo in harmonijo. Vse to proizvaja željo po begu iz neznosnih pogojev ter željo po uporu, in če sledimo posrednemu sporočilu naših umetnikov, je mogoče misliti skupni upor vseh živih bitij. Ali se lahko človek upre skupaj z rastlinami in živalmi?

Kje: Muzej sodobne umetnosti Metelkova, Maistrova 3, Ljubljana

Jezik: V angleščini

Cena: 5-10 EUR

Zaželena predhodna prijava (na info točki)

Poetični in globoko osebni dokumentarec Marka Kumerja Murča in Nine Cijan je nežna ljubezenska zgodba med prebivalci Šoštanja in njihovim počasi ugašajočim mestom. Uveljavljeni pisatelj se bori z duhovi svoje družine, medtem ko sanjači na vrhu hriba, ki jih pestijo zdravstvene težave, upajo na srečo. Ta se drži uspešne podjetnice, ki pa ob hčerini vzhajajoči pevski karieri razmišlja o pravilnosti svoje poklicne usmeritve. Dvomi razjedajo tudi podvodnega gradbinca, ki želi sinu pokazati temačno skrivnostno jezero. Vsi ti ljudje živijo v Šoštanju, kjer že desetletja obratuje največja termoelektrarna v državi. Gradnja novega elektrarniškega bloka, zaznamovana s korupcijo, finančnimi mahinacijami, političnimi spletkami in izčrpavanjem okolja, je njen obstoj podaljšala še v naslednja desetletja. V bližnje jezero, ki je nastalo zaradi izkopavanja premoga, se je potopil stari del mesta, s tem pa tudi mladostni spomini prebivalcev in morda celo njihova prihodnost.

Kje: Okoljski center, Trubarjeva 50, Ljubljana

Jezik: V slovenščini z angleškimi podnapisi

Udeležba: Brezplačno

Zaželena predhodna prijava (na info točki)

Pozor, za to turo si boste morali natakniti feministična očala, kajti Ljubljano boste začeli brati skozi perspektivo družbenega spola. To je arhitekturno potovanje, ki je nekoliko začinjeno z queer in ne-binarnimi interpretacijami, večinoma pa se vije med predsocialističnimi in socialističnimi prizadevanji za pravice žensk ter današnjimi vprašanji družbenega spola v Sloveniji. Na turi boste med drugim spoznali umetnice, arhitektke, politične voditeljice, članice AFŽ in še mnoge znamenite, a večinoma pozabljene slovenske ženske ikone. Več informacij in zemljevid ture na: http://www.ljubljanaalternativetours.com/sl/ljubljanska-feministicna-tura/

Zbirno mesto: Stari trg 34, (ob vodnjaku), Ljubljana (razdalja: 2,5 km). Končni postanek: mestna hiša.

Jezik: V angleščini

Cena: 10 EUR

Zaželena predhodna prijava (na info točki)

Kje: Metelkova ulica 10, Ljubljana

Jezik: V slovenščini in angleščini

PETEK 7. 9.

Na seminarju doktorskih študentov bodo akreditirani študentje predstavili osnutke svojih besedil. Namen seminarja je, da skozi komentarje ter vprašanja predavateljev in publike doktorski študentje nadgradijo raziskovalno zasnovo besedila. Končna besedila bodo objavljena v zborniku Mednarodne poletne šole politične ekologije 2018.

12:00 – 13:00 Odmor za kosilo

Na mnogih fakultetah in akademijah Univerze v Ljubljani študentje in študentke ustvarjajo zaključne naloge na temo okolja. Teh del se ne misli celovito, poglobljeno in v relaciji s preostalimi deli iz drugih fakultet. S študentskim okoljskim simpozijem zato želimo odpreti prostor za predstavitve zaključnih družboslovnih okoljskih del iz različnih fakultet in smeri Univerze v Ljubljani. Ob tem pa želimo spodbuditi tudi razpravo o nadaljnji okoljski študentski produkciji in potrebi po večjem sodelovanju med disciplinami pri naslavljanju perečih okoljskih problemov.

GOVORKE IN GOVORCI

dr. DAN CHODORKOFF

je nekdanji univerzitetni profesor, pisatelj in soustanovitelj Inštituta za socialno ekologijo. Njegova dela in akademske raziskave se ukvarjajo predvsem z integracijo alternativnih tehnologij, kot so sončna energija, vetrna energija in skupnostni vrtovi, v prizadevanja za razvoj socialnih gibanj, vprašanj okoljske pravičnosti in socialne ekologije.

prof. dr. NIVES DOLŠAK

je izredna direktorica in profesorica na Šoli za morske in okoljske problematike Univerze v Washingtonu. Njena glavna področja raziskovanja so javne politike in analiza javnih politik, okoljsko pravo in okoljske javne politike ter podnebne spremembe.

prof. dr. CHRISTOPH GÖRG

je univerzitetni profesor socialne ekologije na Inštitutu za socialno ekologijo Univerze Alpen-Adria v Celovcu. Področja njegovega raziskovanja  so predvsem družbeno-ekološke spremembe, konceptualno delo na družbenih odnosih z naravo, večplastna okoljska politika in ekosistemske storitve.

VINCENT LIEGEY

je soavtor knjige »Projekt odrasti« in predstavnik francoskega gibanja odrasti. Po poklicu je inženir ter interdisciplinarni raziskovalec in koordinator Socialne zadruge Cargonomia (Cargonomia social cooperative), katere delovanje je navdahnilo prav gibanje odrasti. Zadruga je center za logistične rešitve in distribucijo lokalno pridelane hrane s transportnimi kolesi (postreščki) v Budimpešti. Je tudi eden izmed koordinatorjev mednarodne konference o odrasti v Budimpešti 2016 (v 2018 poteka v mehiški prestolnici Mexico City, mestu Malmö ter v Evropskem parlamentu v letošnjem letu)

dr. ROMINA RODELA

je raziskovalka na Fakulteti za naravoslovne vede, tehnologojo in okoljske študije, Univerze Södertörn. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na interdisciplinarno področje okoljskega upravljanja, pri čemer se podrobneje ukvarja s participativnimi pristopi, kolektivnim delovanjem in družbenim učenjem.

prof. dr. ARIEL SALLEH

je gostujoča profesorica na oddelku za kulturo, filozofijo in okolje Univerze Nelson Mandela; višja sodelavka na oddelku za post-rastno (post-growth) družbo Univerze Friedrich Schiller, in raziskovalna sodelavka na oddelku za politično ekologijo Univerze v Sydneyju. Njeno akademsko pisanje je osredotočeno predvsem na odnose človeštva in narave, gibanja za družbene spremembe in ekofeminizem.

prof. dr. MARK CJ STODDART

je izredni profesor na oddelku za sociologijo Univerze Newfoundland and Labrador. Njegova glavna področja raziskovanja so okoljska sociologija, družbena gibanja, komunikacija in kultura, turizem, šport in rekreacija.

dr. IRINA VELICU

je politologinja na Centru za družbene študije Univerze v Coimbri. V svojem akademskem raziskovanju se ukvarja predvsem z vprašanji socialno-okoljske pravičnosti, enakosti in družbenih sprememb.

prof. dr. CHENG XIANGZHAN

je profesor estetike na Šoli za literaturo in komuniciranje na Univerzi Shandong in namestnik direktorja Raziskovalnega centra za literarno teorijo in estetiko Univerze Shandong. Njegovo raziskovalno področje vključuje zgodovino kitajske estetike, okoljsko estetiko in ekološko estetiko.

ANDREJ DETELA

je raziskovalec na področju teoretične fizike, izumitelj, filozof in pisatelj. Njegova osnovna dejavnost je mlada znanstvena veda o sintropiji (samoorganizacijska sposobnost narave, ki presega zakon entropije, s tem pa daje našemu bivanju nov pomen in smisel). Na področju ekologije je izumil več novih tipov elektromotorjev za novo generacijo električnih vozil. V svojem delu upošteva orfiško enotnost znanosti, umetnosti in duhovnosti. Prepričan je, da lahko z občutljivim in pozornim dialogom med človekom in naravo dobrodejno vplivamo na naše življenje, tako v materialnem kot tudi v duhovnem smislu.

izr. prof. dr. ANDREJ A. LUKŠIČ

je predavatelj teoretičnih in metodoloških predmetov na Katedri za analitično politologijo na Oddelku za politične vede Fakultete za družbene vede. Je direktor Inštituta za ekologijo. Njegovo temeljno raziskovalno področje je demokratizacija, in sicer v pogojih tehnološkega razvoja (tudi e-demokracije) kot tudi v pogojih rizičnih tehnologij s poudarkom na politično-okoljski dimenziji. Do sedaj je izdal knjigo »Rizična tehnologija: izziv demokraciji« (1999) in je avtor vrste člankov na omenjenih področjih. Bil pa je tudi nosilec številnih interdisciplinarnih raziskovalnih projektov ter projektov, ki so bili namenjeni okoljskemu ali demokratičnemu ozaveščanju širše javnosti.

UROŠ MACERL

Uroš Macerl je predsednik društva Eko krog, ki je nastalo leta 2005 v Zasavju. Društvo je v javnosti najbolj znano po javnem opozarjanju na okoljske probleme v Zasavju in po vključevanju v pravne postopke izdajanja spornih okoljskih dovoljenj tovarni Lafarge Cement v Trbovljah za kurjenje »alternativnih goriv« (npr. petrolkoks). Uroš je bil kot kmet, katerega parcela meji na območje tovarne, udeležena stranka v pravnih postopkih in je s pomočjo društva Eko krog ter nevladnih organizacij (Focus in PIC) večkrat uspel v tožbah proti tovarni Lafarge Cement. Leta 2017 je prejel ugledno Goldmanovo okoljsko nagrado za izjemen okoljski dosežek v Evropi.

TOMISLAV TOMAŠEVIĆ

je diplomiral in magistriral iz politologije na Univerzi v Zagrebu, poleg tega je magistriral na programu Okolje, družba in razvoj na Univerzi v Cambridgeu. Raziskovalno se ukvarja z skupnino, transformacijo javnih služb, kritično urbano teorijo, okoljsko pravičnostjo in družbenimi gibanji. Tomislav je bil predsednik hrvaške mladinske zveze, Zelene akcije/Friends of the Earth Hrvaška in soustanovitelj Pravice do mesta, znotraj katere je mestni svetnik v Zagrebu. Deluje v Inštitutu za politično ekologijo.

Projekt sofinancirata Eko sklad, j. s. in Ministrstvo za okolje in prostor

KONTAKT

  • info@politicalecology-ljubljana.si
sl_SISlovenščina
en_GBEnglish (UK) sl_SISlovenščina