PONEDELJEK 3. 9.

DOBRODOŠLICA

8:00 – 8:30 REGISTRACIJA UDELEŽENCEV

9:30 UVODNI GOVORI

10:30 – 11:00 Odmor 

Uvodno predavanje Mednarodne Poletne Šole Politične Ekologije (s kratko video predstavitvijo dr. John S. Dryzka o okoljskih diskurzih)

12:30 – 14:00 Odmor za kosilo

OKOLJSKI KONFLIKTI IN POLITIČNA EKOLOGIJA V PRAKSI

Predstavitev bo podala pregled sporov okoli fosilne industrije in prehodov na obnovljive vire energije v Kanadi in Evropi. Pregledali bomo ključne akterje mobilizacije proti energetskemu sektorju in kritik katerih se ti poslužujejo. Preko pregleda teh gibanj dobimo tri uvide. Prvič, obstaja mnoštvo temeljev za mobilizacijo proti energetskemu sektorju, od lokaliziranih sporov ki želijo ohraniti obstoječe družbeno-ekološke odnose do širših anti-sistemskih kritik na fosilnih gorivih osnovanih energetskih sistemov in gospodarstev. Drugič, avtohtona in okoljska gibanja ponujajo različne osnove za mobilizacijo ter oblike kritik energetskega sektorja. Tretjič, ko smo pozorni na točke spora ki se nanašajo tako na črpanje nafte in plina kot na razvoj obnovljive energije, postane jasno da “nedolžne energije” ni. Potrebujemo bolj celovite in sistemske poglede na energetsko pravičnost v zvezi s črpanjem fosilnih goriv in prehodi na obnovljive vire energije.

15:30 – 16:00 Odmor 

Politična ekologija v akciji: od ulic do oblikovanja politik.

To be announced.

TOREK 4. 9.

KRITIČNA REFLEKSIJA OBSTOJEČEGA SISTEMA

Predstavitev nudi priložnost, da se pogovorimo o medsebojno povezanih ekonomskih, političnih in okoljskih krizah ter o potrebi za Veliko Preobrazbo.

10:30 – 11:00 Odmor 

V predstavitvi bomo raziskali teorijo in prakso socialne ekologije, interdisciplinarnega pristopa do kritičnega razumevanja medsebojno povezanih virov sodobnih okoljskih in družbenih kriz, kot tudi opozicijskih in prenovitvenih pristopov, katerim sledijo socialni ekologi različnih skupnosti po svetu, vključno z revolucijo v Rojavi in Kurdistanu ter rastočim municipalističnim gibanjem v ZDA.

12:30 – 14:00 Odmor za kosilo

POMEN CIVILNE DRUŽBE IN AKTIVNEGA DRŽAVLJANSTVA

Predstavitev se bo osredotočila na sodobno vlogo okoljskih nevladnih organizacij v odnosu do perečih okoljskih problemov, tudi v luči trenutne krize struktur in institucij demokracije. Naslavljala bo spreminjajoče se strategije mobilizacije katerih se poslužujejo okoljske NVO, s posebnim poudarkom na trendu mobilizacije, odvisne od znanj ter katero poganja strokovnost na določenih področjih. Predstavljena bosta dva empirična primera – visoko industrializirani območji v Trstu in Tarantu. Analizirali bomo kdaj, kako ter na kakšen način se znanje o človeškem zdravju in epidemoloških trendih uporablja za pritisk “od spodaj navzgor”, izzivanje obstoječih struktur moči ter sledenju spremembam k okoljski in družbeni pravičnosti. Predstavitev bo ponudila perspektivo o emancipatornem potencialu civilne družbe, oziroma konkretneje okoljskih nevladnih organizacij.

15:30 – 16:00 Odmor 

To be announced.

SREDA 5. 9.

DRUGAČNI KONCEPTI RAZVOJA IN DRUŽBENE ORGANIZACIJE

10:30 – 11:00 Odmor 

V zadnjih 15 letih je vzniknila “Odrast”. Ta provokativna beseda se uporablja za odpiranje dvomov in poglobljenih pogovorov o možnosti in zaželjenosti neskončne rasti na končnem planetu. Odrast prevprašuje paradigmo trajnostnega razvoja, svari o možni civilizacijski krizi ter nanje odgovarja z raziskovanjem alternativnih in koherentnih rešitev na različnih ravneh. Z multidimenzionalnim razumevanjem izzivov, s katerimi se soočamo, odrast sprašuje kako lahko izvedemo demokratične in mirne prehode k novim, ponovno lokaliziranim a povezanim modelom družbe, osnovanim na družbeni in okoljski pravičnosti.

12:30 – 14:00 Odmor za kosilo

Pojav in razcvet ekološke estetike na Kitajskem v 21. stoletju je zgodovinsko nujni odziv na novo dobo ‘Ekocivilizacije’. Preobrazba iz industrijske v eko-civilzacijo se ne nanaša zgolj na gospodarsko in družbeno preobrazbo, temveč tudi na preobrazbo iz tradicionalnega antropocentizma v eko-humanizem oziroma eko-holizem, ter preobrazbo iz tradicionalne estetike subjektivnosti v subjektivnost estetike ekološkega “biti”. Kitajska eko-estetika si sposoja več teoretskih temeljev iz tradicionalne Kitajske ekološke modrosti, katero povzema termin Ekozofija K (Ecosophy C). Življenje je v tradicionalni Kitajski estetiki osnovano na ontologiji ki-ja (“qi”), katera se ne nanaša le na človeško življenje kot pri Zahodni estetiki življenja, temveč na življenje vseh bitij, utelešeno v ideji ‘enotnosti vsega’. Eko-estetika je etično-estetska paradigma v dobi ekocivilizacije, s poudarkom na zdravju biosfere kot skupnosti vseh bitij.

15:30 – 16:00 Odmor 

To be announced.

ČETRTEK 6. 9.

OKOLJSKA PRAVIČNOST IN OKOLJSKA GIBANJA

Večina teorij okoljske pravičnosti se nanaša na nesorazmerno izpostavljenost manjšinskih skupnosti, žensk in razseljenih revnih toksičnim neenakostim. Zato se pogosto zgodi, da se raziskave in institucionalna dela v povezavi z okoljsko pravičnostjo ujamejo v neskončna prizadevanja za merjenje in dokazovanje socialnih, zdravstenih in okoljskih tveganj skupnosti, z namenom pridobitve nadomestil in sanacijskih načrtov. Ob priznavanju potrebe po spopadanju s temeljnimi političnimi in ekonomskimi koreninami družbeno-okoljskih nepravičnosti, teorije okoljske pravičnosti reproducirajo deontološke (na pravicah osnovane) in posledične (ciljno-orientirane) pristope do družbene pravičnosti. V tem prispevku bomo pristopili kritično do teh usmeritev in pokazali na tveganja v na pravicah osnovani distributivni politiki okoljske pravičnosti. Naša začetna ugotovitev je da te “manjšine” skupaj sestavljajo večino svetovnega prebivalstva, ki se je zgodovinsko borilo za preživetje znotraj ograd, razlaščevanj in pomanjkanj v kapitalizmu. ‘Manjšinska večina’ manjšinskih skupnosti po svetu postaja novi razred ‘treh-brez’: brez zemlje, brez službe in brez varnosti, pod očmi sočutnih dobrodelnih organizacij. Ta razred nas prisili, da se vprašamo: za kaj na Svetu pravzaprav Delamo? Ponazarja posledice neoliberalnih politik plenjenja kot pogoj kapitalistične reprodukcije. To ilustriramo preko različnih primerov družbeno-okoljskih gibanj v vzhodni Evropi.

10:30 – 11:00 Odmor 

12:30 – 14:00 Odmor za kosilo

EKOFEMINIZEM

Predstavitev bo izpostavila več nedavnih odzivov družbenih gibanj na globalizacijo in njene posledice za pravičnost in okolje. Ekofeminizem bo razlikovala od drugih radikalnih paradigem (npr. globoka ekologija, socialna ekologija, ekosocializem in zelena ekonomija) ter primerjala ekofeminizem z drugimi pristopi do vprašanja emancipacije žensk. Predstavitev bo zarisala politično in intelektualno zgodovino ekofeminizma, preko vpogleda v ključne aktiviste, mislece in besedila, z namenom ilustracije njenih temeljnih predpostavk. Ekofeminizem izvira iz ženskih uporov proti sodobnim kapitalističnim patriarhalnim institucijam, katere ogrožajo reprodukcijo vsakdanjega življenja. Ne pozna meja, saj sta oskrbno delo in trajnostnost medkulturna. Poleg aktivizma, ekofeminizem predstavlja obliko sociologije znanja, ki se nanaša na kritiko znanosti, modernističnih razvojnih modelov ter celo ekološke ekonomije in Marksa.

15:30 – 16:00 Odmor 

To be announced.

PETEK 7. 9.

11:00 – 12:00 Odmor za kosilo

GOVORKE IN GOVORCI

dr. DAN CHODORKOFF

je nekdanji univerzitetni profesor, pisatelj in soustanovitelj Inštituta za socialno ekologijo. Njegova dela in akademske raziskave se ukvarjajo predvsem z integracijo alternativnih tehnologij, kot so sončna energija, vetrna energija in skupnostni vrtovi v  prizadevanja in razvoj socialnih gibanji; vprašanji okoljske pravičnosti in socialno ekologijo.

prof. dr. NIVES DOLŠAK

je izredna direktorica in profesorica na Šoli za morske in okoljske problematike Univerze v Washingtonu. Njena glavna področja raziskovanja so javne politike in analiza javnih politik; okoljsko pravo in okoljske javne politike ter podnebne spremembe.

prof. dr. CHRISTOPH GÖRG

je univerzitetni profesor socialne ekologije na Inštitutu za socialno ekologijo Univerze Alpen-Adria v Celovcu. Področja njegovega raziskovanja  so predvsem družbeno-ekološke spremembe, konceptualno delo na družbenih odnosih z naravo, večplastna okoljska politika in ekosistemske storitve.

dr. ROMINA RODELA

je raziskovalka na Fakulteti za naravoslovne vede, tehnologojo in okoljske študije, Univerze Södertörn. Njeno raziskovalno delo se osredotoča na interdisciplinarno področje okoljskega upravljanja, pri čemer se podrobneje ukvarja s participativnimi pristopi, kolektivnim delovanjem in družbenim učenjem.

VINCENT LIEGEY

je soavtor knjige Projekt odrasti in govorec francoskega gibanja odrasti. Po poklicu je inženir ter interdisciplinarni raziskovalec in koordinator Socialne zadruge Cargonomia (Cargonomia social cooperative), katere delovanje je navdahnilo prav gibanje odrasti. Zadruga je center za logistične rešitve in distribucijo lokalno pridelane hrane s transportnimi kolesi (postreščki) v Budimpešti. Je pa tudi eden izmed koordinatorjev naslednje mednarodne konference o odrasti (naslednja bo potekala v mehiški prestolnici Mexico City, mestu Malmö ter v Evropskem parlamentu v letošnjem letu)

 

prof. dr. ARIEL SALLEH

je gostujoča profesorica na oddelku za kulturo, filozofijo in okolje, Univerze Nelson Mandela; višja sodelavka na oddelku za post-rasno družbo, univerze Friedrich Schiller in raziskovalna sodelavka na oddelku za politično ekologijo Univerze v Sydneyju. Njeno akademsko pisanje je osredotočeno predvsem na odnose človeštva in narave, gibanja za družbene spremembe in ekofeminizem.

prof. dr. MARK CJ STODDART

je izredni profesor na oddelku za sociologijo Univerze Newfoundland and Labrador. Njegova glavna področja raziskovanja so okoljska sociologija, družbena gibanja, komunikacija in kultura, turizem, šport in rekreacija.

dr. IRINA VELICU

je politologinja na Centru za družbene študije Univerze v Coimbri. V svojem akademskem raziskovanju se ukvarja predvsem z vprašanji socialno-okoljske pravičnosti, enakosti in družbenih sprememb.

prof. dr. CHENG XIANGZHAN

je profesor estetike na Šoli za literaturo in komuniciranje na Univerzi Shandong in namestnik direktorja Raziskovalnega centra za literarno teorijo in estetiko Univerze Shandong. Njegovo raziskovalno področje vključuje zgodovino kitajske estetike, okoljsko estetiko in ekološko estetiko.

Projekt sofinancirata Eko sklad, j. s. in Ministrstvo za okolje in prostor

KONTAKT

  • info@politicalecology-ljubljana.si
sl_SISlovenščina
en_GBEnglish (UK) sl_SISlovenščina