STRATEGIJE ZA PRAVIČNI ZELENI PREHOD
30. JUNIJ - 4. JULIJ
PREDAVATELJI

KIN ČI LAU
je ustanovna članica Globalne univerze za trajnostni razvoj in vodja njene izvršne ekipe. Poučuje na univerzi Lingnan in je članica odbora PeaceWomen Across the Globe. Pisala je že o ekoloških in družbeno-gospodarskih trajnostnih praksah Kitajske, katastrofi v Fukušimi, zapatistih, tradicionalni kitajski medicini, alternativnih teorijah in praksah, ženskih gibanjih in subalternih študijah.

RITA CALVARIO
je raziskovalka pri DINÂMIA’CET-Iscte, Centru za socialno-ekonomske in teritorialne študije na Univerzi v Lizboni. Z bogatimi izkušnjami na področju sociologije podeželja, kmečkih študij in politične ekologije se pri svojem delu osredotoča predvsem na družbena gibanja na podeželju, agrarne spremembe, prehrambene prehode in alternative ter dinamiko moči v agroživilskih sistemih, zlasti v južni Evropi.

SINAN EDEN
je aktivist Climáxima. Njegove bogate izkušnje vključujejo vse od neposrednega delovanja do oblikovanja zavezništev, od mobilizacije do mednarodnega dela na različnih področjih, vključno s pravičnim prehodom, podnebno pravičnostjo, energetsko demokracijo, politično ekologijo, socialnimi gibanji, strategijo in organizacijo. Sinan je soavtor nedavno izdane knjige ‘All In: a revolutionary theory to stop climate collapse’ o strategiji in organizaciji na ravni gibanj.

ZOI CHRISTINA SIAMANTA
je antropogeografinja in politična ekologinja, ki trenutno sodeluje z Oddelkom za zgodovino in filozofijo znanosti univerze v Atenah. Njene raziskave in publikacije se osredotočajo na tako imenovane obnovljive vire energije in energetske tranzicije z vidika kritike in transformativnih alternativ.

JEKATERINA ČERTKOVSKAJA
je raziskovalka na Univerzi Lund, kjer se ukvarja s študijami odrasti in kritične organizacije, s poudarkom na strategijah družbeno-ekološke preobrazbe. Je soavtorica knjig ‘Degrowth & Strategy’ ter ‘Towards a Political Economy of Degrowth’.

MICHAEL J. ALBERT
je predavatelj globalne okoljske politike na Univerzi v Edinburgu. V njegovi prvi knjigi ‘Navigating the Polycrisis: Mapping the Futures of Capitalism and the Earth’ se ukvarja z možnimi prihodnostmi svetovnega sistema v dobi križajočih se kriz in si predstavlja načine družbeno-ekološke preobrazbe onkraj kapitalizma.

LORENZO FELTRIN
je prejemnik štipendije Marie Curie Global Fellowship na Oddelku za humanistiko Univerze Ca’ Foscari v Benetkah. Raziskovalno se ukvarja s tematikami delavstva, družbenih gibanj in politične ekologije. Njegov aktualni projekt se navezuje na politično ekonomijo fosfatov ter zgodovino delavskih in okoljskih konfliktov v kraju Porto Marghera v Benetkah.

JOŽE VOGRINC
je upokojeni sociolog. Predaval je na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, kjer je med drugim predaval o družbenih spremembah in razvoju; zdaj ga zanima historični materializem kot teorija reprodukcije družbenih odnosov.

FEYZI ISMAIL
poučuje na univerzi Goldsmiths v Londonu. Njeno raziskovanje obsega politike protestov, delavstva in podnebne krize, strategije in organiziranje družbenih gibanj, nevladne organizacije in antiimperializem. Dejavna je v britanskem protivojnem in sindikalnem gibanju.

CUI SIT (MARGARET JADE)
je izredna profesorica na Inštitutu za obnovo kitajskega podeželja na jugozahodni univerzi v Chongqingu na Kitajskem. Je članica upravnega odbora Azijske regionalne izmenjave za nove alternative (ARENA). Je ena od ustanovnih članic Globalne univerze za trajnostni razvoj in osrednja članica sedanjega gibanja za obnovo podeželja (od leta 2000 do danes) na Kitajskem.

STÅLE HOLGERSEN
je višji predavatelj na Univerzi v Stockholmu na Švedskem. Njegova najnovejša knjiga je Against the Crisis: Gospodarstvo in ekologija v gorečem svetu. Holgersen je pred tem objavil vrsto knjig, med njimi White Skin, Black Fuel: On the Danger of Fossil Fascism (z The Zetkin Collective in Andreasom Malmom) ter souredil Political Ecologies of the Far Right: Fanning the Flames. Trenutno se ukvarja z urbanističnim načrtovanjem in razvojem, razredi, krizami in podnebjem, urbano in socialno geografijo ter trajnostnim razvojem in podnebnim zanikanjem.
fakulteta za družbene vede, ljubljanA, SLO
Zakaj se udeležiti:
- Pridobite točke preko akreditirane prijave za doktorske in magistrske študente (10 ECTS / 6 ECTS).
- Spoznajte najnovejša področja raziskovanja zelenega prehoda z mednarodnimi in slovenskimi raziskovalci in praktiki.
- Razvijte kritično mišljenje o strategijah zelenega prehoda.
- Uživajte v poletni šoli brez kotizacije.
- Pridružite se interaktivnim večernim aktivnostim.
Prijave za Mednarodno poletno šolo politične ekologije so zdaj odprte! Več v prijavnih obrazcih spodaj.
Utrinke in predavanja iz preteklih izvedb si lahko ogledate na spodnji povezavi.
PRIJAVA
Akreditiran program
Prijava za doktorske in magistrske študente z možnostjo pridobitve kreditnih točk.
ODDAJA ČLANKOV
Prva faza
Sprejeti kandidati za akreditirani program morajo oddati prisepevke.
Članki morajo biti napisani v angleškem jeziku. Članek mora vsebovati polno ime avtorja in mentorja oziroma supervizorja, ime univerze, naslov članka, povzetek in ključne besede ter glavno besedilo z literaturo.
Študenti bodo imeli možnost svoje članke predstaviti (okvirno 15 minutna predstavitev) na študentskih seminarjih v okviru poletne šole ali na plakatnem sejmu (vizualna predstavitev).
Druga faza
Po Mednarodni poletni šoli bodo imeli študentje možnost svoje članke dopolniti s spoznanji iz poletne šole; članki morajo biti lektorirani; članki bodo recenzirani in eventuelno vrnjeni avtorju v dopolnitev; končna verzija članka bo objavljena v zborniku prispevkov poletne šole v tiskani in elektronski verziji.
Sprejeti kandidati bodo po elektronski pošti prejeli podrobna navodila za pisanje članka in o možnostih predstavitve na poletni šoli.
Oddan članek je pogoj za pridobitev 6 (za magistrske študente) oziroma 10 (za doktorske študente) kreditnih točk.
Organizatorji
Projekt LIFE IP CARE4CLIMATE (LIFE17 IPC/SI/000007) je integralni projekt, sofinanciran s sredstvi evropskega programa LIFE, sredstvi Sklada za podnebne spremembe in sredstvi partnerjev projekta.
Za izražena mnenja in informacije v dokumentu odgovarja samo avtor (ali avtorji) in ne odražajo nujno uradnega stališča Evropske unije.